Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Saj vrtec kot dom je... že 80 let!

 

Obeležili so visok jubilej Vrtca Manko Golar Gornja Radgona

Vrtec GR jubilejS posebno slavnostno akademijo, izdajo jubilejne publikacije, podelitvijo priznanj in zahval, ter pestrim kulturnim programom, so v Kulturnem domu Gornja Radgona, svečano obeležili visok in častitljiv jubilej, 80 – letnico institucionalnega otroškega varstva, vrtca Manka Golarja Gornja Radgona. Gre za enega najstarejših vrtcev na severovzhodu države, ki uspešno deluje že od leta 1935, zato niti ne preseneča, da se je slavnostne akademije, posvečene praznovanju 80. obletnice Vrtca Manka Golarja, udeležilo tudi veliko gostov, med katerimi tudi župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko, v.d. Direktorja direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolo na MIZŠ, mag. Gregor Mohorčič, predstojnica ZRSŠ, Ireni Kumer, podžupan Robert Žinkovič, direktorica občinske uprave, dr. Tatjana Fulder, člana družine, po kateri nosi vrtec ime Sonja in Marko Golar, častni občani občine Gornja Radona, Vinko Rous, Majda Bicskey in Slavko Lončarič, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, Božena Bratuž, upokojena ravnateljica vrtca Viktorija Sluga, EKO koordinator za vrtce, Dane Katalinič, člani občinskega sveta občine Gornja Radgona, člani sveta vrtca in sveta staršev ipd.

Kot je na akademiji med drugim povedala ravnateljica, mag. Breda Forjanič, osemdeset let organizirane predšolske vzgoje v občini Gornja Radgona je častitljiv jubilej, ki Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona uvršča med najstarejše vrtce v slovenskem prostoru. „Ob tako visokem jubileju nam spomini segajo v leto 1935, ko se je začela institucionalna predšolska vzgoja v občini Gornja Radgona. Arhivskih zapisov iz tistih časov nimamo, saj so bili zapisi o otroškem varstvu sestavni del zapisov arhiva OŠ Gornja Radgona, ki je bil vzorno urejen od leta 1805 do 1941 vendar, v času druge svetovne vojne, žal uničen. Zgodovinski podatki, ki smo jih pridobivali iz dokumentarnega gradiva in zbranih zapisov sedaj že pokojnega upravitelja radgonske šole in kronista občine Gornja Radgona, Milana Kocuvana, ter iz izjav Radgončanov, ki so bili prvi varovanci vrtca (Berti Hegediš, Gizela Marič in Tilčka Pavličevič), kažejo, da je začel vrtec v Gornji Radgoni delovati v šolskem letu 1934/35, na tedanjem trgu. Ob praznovanju 60. in 70. obletnice Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona je naš upokojeni sodelavec Vinko Rous, ki je z vrtcem povezan več kot 40 let, v izdanih jubilejnih publikacijah, podrobno povzel in v zaporedju predstavil razvojno pot organiziranega varstva in vzgoje predšolskih otrok v občini, vse od začetka leta 1935 pa do leta 2005", je dejala Forjaničeva, ki je dodala, da je vir zgodovinskih podatkov o vrtcu tudi diplomsko delo vzgojiteljice vrtca, Nataše Benko, ki je leta 2001 diplomirala na PF Maribor in svoje diplomsko delo posvetila zbiranju zgodovinskih podatkov o radgonskem vrtcu.
Na podlagi tako zbranih podatkov so ob 80. letnici vrtca izdali jubilejno publikacijo, ki je še en zgodovinski zapis kronologije tega vrtca za sedanje in prihodnje generacije. „Kakšen je recept za uspeh vrtca v Gornji Radgoni? Prepričani smo, da smo znali prepoznati trden temelj dobrega pedagoškega dela, ki so nam ga zapustili naši predhodniki. Nismo ga porušili in začeli znova, temveč smo ga nadgradili, zato smo lahko začeli na višjem nivoju, ki ga ni bilo težko nadgraditi in verjamemo, da nam je to dobro uspelo. Recept za uspeh je tudi dobro timsko delo in lojalnost zaposlenih, saj lahko le tako uresničujemo vizijo vrtca, ki pravi »Skupni koraki nas vodijo k odličnosti«. 27. maja 1989 je bila vrtcu podeljena listina o poimenovanju vrtca po Manku Golarju, slovenskem pesniku, pisatelju, prosvetnem, kulturnem in družbenopolitičnem delavcu, ki je svoje najplodnejše življenjsko obdobje posvetil otrokom in mladini", je dodala ravnateljica.
V vrtcu si vsa ta leta prizadevajo, da s ponosom nosijo ime rojaka Manka Golarja, ki je leta 1984, ob otvoritvi drugega vrtca na Tratah otrokom posvetil pesem: Naš novi vrtec. Verze te pesmi: Saj vrtec kot dom je, kjer sreča živi in ciciban vanj rad vsak dan pohiti... so v vrtcu vzeli za svoje, celotno Golarjevo pesem pa je uglasbila Tadeja Vulc in pesem je postala himna vrtca, ki jo pogosto pojejo. „Danes je Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona vrtec z jasno vizijo, poslanstvom in vrednotami. Zadnja leta narašča število v vrtec vpisanih otrok, kar je razveseljiv podatek, še posebej če se zavedamo, da je prvih šest let najpomembnejših v razvoju človeka. Naš vrtec je prvi energetsko varčen vrtec v slovenskem prostoru. Ekološka usmerjenost vrtca se odraža pri izvajanju vsakodnevnih učno-vzgojnih dejavnosti v okviru kurikula za vrtce in v številnih projektih iz področja ekologije, ki jih izvajamo z otroki. Vrtec je član velike družine EKO vrtcev v slovenskem prostoru", pravi Breda Forjanič in s ponosom dodaja: „Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona je bil junija 2011 podeljen certifikat kakovosti sistema Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja (KzP), ki ga podeljuje Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje iz Ljubljane. Pridobljeni certifikat dokazuje, da ima vrtec vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem notranjih kontrol, kar omogoča pregledno in transparentno poslovanje zavoda".
Zadnji deset let so zagotovo zaznamovale adaptacije in gradnje vrtcev v občini Gornja Radgona. Tako so leta 2008 odprli prenovljeno enoto Kocljeva 4 in leta 2009 prenovljeno enoto Kocljeva 2. Obe enoti sta adaptirani po standardu energetsko varčne, pasivne zgradbe, financirani pa sta iz evropskih sredstev (Norveški finančni mehanizem) in sredstev občine Gornja Radgona. V letu 2014 so v Črešnjevcih zgradili nov, sodoben vrtec, ki je zamenjal dotrajan kontejnerski objekt. S tem so zagotovili dobre prostorske pogoje za delo tudi v tej enoti vrtca. Maja 2014 so v novi vrtec naselili prvo generacijo predšolskih otrok, prvič v zgodovini tega vrtca tudi otroke I. starostnega obdobja. Tudi v enoti Negova se v zadnjih letih povečuje število v vrtce vključenih otrok, tako da postaja vrtec na Negovi premajhen in se z županom občine že pogovarjajo o gradnji vrtca na Negovi. S tem bi zagotovili dobre prostorske pogoje za vse otroke v občini. Vrtec sicer dobro sodeluje z okoljem, v katerem deluje, kar pomeni, da se povezuje z javnimi zavodi, podjetji, društvi in drugimi institucijami v občini in širše.
„Vrtec Manka Golarja je prepoznaven v občini, regiji in v širšem slovenskem prostoru kot vrtec, kjer spoštujemo otrokove pravice, pravice zaposlenih, izvajamo kakovostne programe predšolske vzgoje, dobro sodelujemo s starši in še bi lahko naštevali. Vrtec se odpira tudi v evropski prostor. Ravno v teh dneh zaključujemo drugi dveletni Comenius projekt, kjer sodelujemo s še osmimi evropskimi vrtci. Uspehe vrtca bi lahko še naštevali, vendar je slavnostna akademija namenjena praznovanju. S ponosom moram povedati, da je glasbeno vokalna skupina vrtca Violinke z instrumentalisti, ki v tej sestavi nastopa že 10 let, izdala prvo zgoščenko, ki so jo posvetili jubileju vrtca", je še dejala Forjaničeva, ki se je zahvalila vsem, ki so z vrtcem kakorkoli povezani, z njimi sodelujejo, spremljajo delo vrtca, jih spodbujajo in kdaj tudi kritično ocenijo. Zahvalila se je tudi vsem staršev, ki ste v različnih obdobjih vključili svoje otroke v enote vrtca.
V imenu sveta zavoda vrtca je ravnateljici Florjaničevi ter sodelavkam in sodelavcem čestitala njegova predsednica, sicer tudi vzgojiteljica Sabina Steyer Debeljak, ki je izrazila zadovoljstvo, da je del tega vrtca ob tako visokem jubileju in predvsem kakovostnem izvajanju poslanstva. „V skladu z vizijo vrtca Skupni koraki nas vodijo k odličnosti, si bomo tudi v bodoče prizadevali uresničevati zastavljene cilje in vrednote vrtca, v dobro sedanjih in prihodnjih generacij predšolskih otrok. Prepričani smo, da bomo z dobrim delom in uresničevanjem vizije vrtca zagotovili odlične pogoje in kakovostno predšolsko vzgojo za sedanje in prihodnje generacije predšolskih otrok", je med drugim dejala Steyer Debeljakova, ki je ob čestitkah dobitnikom priznanj, citirala modrost ameriškega pisatelja Roberta Fulghuma: Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu. Vse kar moram vedeti o tem, kako živeti, kaj delati in kako obstati, sem se naučil v vrtcu. Ta modrost ni bila na vrhu gore visoke šole, temveč prav v samih temeljih vrtca...
Slavljencem so čestitali tudi številni gostje, ki so o radgonskem vrtcu govorili samo v superlativih. Tako radgonski župan Stanislav Rojko, vodja Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota Irena Kumer, direktor direktoriata za predšolsko vzgojo in OŠ, mag. Gregor Mohorčič, o svojih izkušnjah izpred 2. svetovne vojne in med njo, ko se je tod še govorilo le nemško, so spregovorili najstarejši obiskovalci radgonskega vrtca. Zanimiv program, ki ga je vodila Alenka Regoršek, so popestrili, glasbenika Malala in Samo, skupina iz vrtca Violinke ter nadarjena in perspektivna glasbena skupina Il divje.
Ravnateljica Forjaničeva in direktor direktoriata Mohorčič sta podelila številna priznanja in zahvale, predvsem zaposlenim ter drugim zaslužnim za uspehe vrtca. Tako so bronasto plaketo prejele: Hermina Holer, Cvetka Gabrovec, Tadeja Nekrep, Tanja Stanek, Marija Maruško, Petra Lehko, Slavica Marinič in Vesna Hvalič; srebrne plakete: Miroslava Vučko, Zdenka Volf, Anica Horvat, Miran Gomboc, Gregor Rous in Tatjana Jakopec Kager, zlate pa: Nataša Benko, Lidija Sever in Sonja Rožman. Posebna priznanja vrtca so prejele: Marija Rihtarič, Terezija Škrlec, Marjeta Vindiš, Marija Bezjak, Ljudmila Hamler, Brigita Rök, Danica Štrucelj, Milena Zamuda Ivanek, Vida Topolovec, mag. Breda Forjanič. Prejemniki zahval pa so: župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko – za sodelovanje in zagotavljanje dobrih materialnih pogojev za delo vrtca; Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – za strokovno sodelovanje na področju delovanja vrtca; Zavod RS za šolstvo, Območna enota Murska Sobota – za strokovno svetovanje in večletno uspešno sodelovanje na področju predšolske vzgoje; Viktorija Sluga in Vinko Rous – za postavitev dobrih temeljev, ki so omogočali nadgradnjo in strokovno rast vrtca; Družina Golar – za podano soglasje k poimenovanju vrtca po Manku Golarju in za večletno dobro sodelovanje z vrtcem; Sara Kager – za večletno prostovoljno sodelovanje v vokalni skupini Violinke in za izdelavo grafične podobe naslovnice jubilejne zgoščenke; mag. Breda Forjanič – za izjemne dosežke pri vodenju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso vrtca.
V štirih enotah vrtca Manko Golar (dve v Radgoni ter po ena v Črešnjevcih in Negovi) je sicer okoli 320 otrok, za katere skrbi 60 zaposlenih. Ob visokem jubileju, kjer so se obrnili na bogato preteklost, ter pretehtali sedanjost za uspešen korak v jutri, so v avli Kulturnega doma Radgona, odprli tudi priložnostno razstavo otroških likovnih izdelkov, prav tako so v osnovni šoli pripravili tudi tradicionalni „Cicibanov dan", kjer so na svoje prišli najmlajši radgonski občani ter njihovi starši, dedki in babice ter ostalo sorodstvo in drugi občani.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Saj vrtec kot dom je... že 80 let!