Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Saj vrtec kot dom je... že 80 let!

 

Obeležili so visok jubilej Vrtca Manko Golar Gornja Radgona

Vrtec GR jubilejS posebno slavnostno akademijo, izdajo jubilejne publikacije, podelitvijo priznanj in zahval, ter pestrim kulturnim programom, so v Kulturnem domu Gornja Radgona, svečano obeležili visok in častitljiv jubilej, 80 – letnico institucionalnega otroškega varstva, vrtca Manka Golarja Gornja Radgona. Gre za enega najstarejših vrtcev na severovzhodu države, ki uspešno deluje že od leta 1935, zato niti ne preseneča, da se je slavnostne akademije, posvečene praznovanju 80. obletnice Vrtca Manka Golarja, udeležilo tudi veliko gostov, med katerimi tudi župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko, v.d. Direktorja direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolo na MIZŠ, mag. Gregor Mohorčič, predstojnica ZRSŠ, Ireni Kumer, podžupan Robert Žinkovič, direktorica občinske uprave, dr. Tatjana Fulder, člana družine, po kateri nosi vrtec ime Sonja in Marko Golar, častni občani občine Gornja Radona, Vinko Rous, Majda Bicskey in Slavko Lončarič, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, Božena Bratuž, upokojena ravnateljica vrtca Viktorija Sluga, EKO koordinator za vrtce, Dane Katalinič, člani občinskega sveta občine Gornja Radgona, člani sveta vrtca in sveta staršev ipd.

Kot je na akademiji med drugim povedala ravnateljica, mag. Breda Forjanič, osemdeset let organizirane predšolske vzgoje v občini Gornja Radgona je častitljiv jubilej, ki Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona uvršča med najstarejše vrtce v slovenskem prostoru. „Ob tako visokem jubileju nam spomini segajo v leto 1935, ko se je začela institucionalna predšolska vzgoja v občini Gornja Radgona. Arhivskih zapisov iz tistih časov nimamo, saj so bili zapisi o otroškem varstvu sestavni del zapisov arhiva OŠ Gornja Radgona, ki je bil vzorno urejen od leta 1805 do 1941 vendar, v času druge svetovne vojne, žal uničen. Zgodovinski podatki, ki smo jih pridobivali iz dokumentarnega gradiva in zbranih zapisov sedaj že pokojnega upravitelja radgonske šole in kronista občine Gornja Radgona, Milana Kocuvana, ter iz izjav Radgončanov, ki so bili prvi varovanci vrtca (Berti Hegediš, Gizela Marič in Tilčka Pavličevič), kažejo, da je začel vrtec v Gornji Radgoni delovati v šolskem letu 1934/35, na tedanjem trgu. Ob praznovanju 60. in 70. obletnice Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona je naš upokojeni sodelavec Vinko Rous, ki je z vrtcem povezan več kot 40 let, v izdanih jubilejnih publikacijah, podrobno povzel in v zaporedju predstavil razvojno pot organiziranega varstva in vzgoje predšolskih otrok v občini, vse od začetka leta 1935 pa do leta 2005", je dejala Forjaničeva, ki je dodala, da je vir zgodovinskih podatkov o vrtcu tudi diplomsko delo vzgojiteljice vrtca, Nataše Benko, ki je leta 2001 diplomirala na PF Maribor in svoje diplomsko delo posvetila zbiranju zgodovinskih podatkov o radgonskem vrtcu.
Na podlagi tako zbranih podatkov so ob 80. letnici vrtca izdali jubilejno publikacijo, ki je še en zgodovinski zapis kronologije tega vrtca za sedanje in prihodnje generacije. „Kakšen je recept za uspeh vrtca v Gornji Radgoni? Prepričani smo, da smo znali prepoznati trden temelj dobrega pedagoškega dela, ki so nam ga zapustili naši predhodniki. Nismo ga porušili in začeli znova, temveč smo ga nadgradili, zato smo lahko začeli na višjem nivoju, ki ga ni bilo težko nadgraditi in verjamemo, da nam je to dobro uspelo. Recept za uspeh je tudi dobro timsko delo in lojalnost zaposlenih, saj lahko le tako uresničujemo vizijo vrtca, ki pravi »Skupni koraki nas vodijo k odličnosti«. 27. maja 1989 je bila vrtcu podeljena listina o poimenovanju vrtca po Manku Golarju, slovenskem pesniku, pisatelju, prosvetnem, kulturnem in družbenopolitičnem delavcu, ki je svoje najplodnejše življenjsko obdobje posvetil otrokom in mladini", je dodala ravnateljica.
V vrtcu si vsa ta leta prizadevajo, da s ponosom nosijo ime rojaka Manka Golarja, ki je leta 1984, ob otvoritvi drugega vrtca na Tratah otrokom posvetil pesem: Naš novi vrtec. Verze te pesmi: Saj vrtec kot dom je, kjer sreča živi in ciciban vanj rad vsak dan pohiti... so v vrtcu vzeli za svoje, celotno Golarjevo pesem pa je uglasbila Tadeja Vulc in pesem je postala himna vrtca, ki jo pogosto pojejo. „Danes je Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona vrtec z jasno vizijo, poslanstvom in vrednotami. Zadnja leta narašča število v vrtec vpisanih otrok, kar je razveseljiv podatek, še posebej če se zavedamo, da je prvih šest let najpomembnejših v razvoju človeka. Naš vrtec je prvi energetsko varčen vrtec v slovenskem prostoru. Ekološka usmerjenost vrtca se odraža pri izvajanju vsakodnevnih učno-vzgojnih dejavnosti v okviru kurikula za vrtce in v številnih projektih iz področja ekologije, ki jih izvajamo z otroki. Vrtec je član velike družine EKO vrtcev v slovenskem prostoru", pravi Breda Forjanič in s ponosom dodaja: „Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona je bil junija 2011 podeljen certifikat kakovosti sistema Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja (KzP), ki ga podeljuje Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje iz Ljubljane. Pridobljeni certifikat dokazuje, da ima vrtec vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem notranjih kontrol, kar omogoča pregledno in transparentno poslovanje zavoda".
Zadnji deset let so zagotovo zaznamovale adaptacije in gradnje vrtcev v občini Gornja Radgona. Tako so leta 2008 odprli prenovljeno enoto Kocljeva 4 in leta 2009 prenovljeno enoto Kocljeva 2. Obe enoti sta adaptirani po standardu energetsko varčne, pasivne zgradbe, financirani pa sta iz evropskih sredstev (Norveški finančni mehanizem) in sredstev občine Gornja Radgona. V letu 2014 so v Črešnjevcih zgradili nov, sodoben vrtec, ki je zamenjal dotrajan kontejnerski objekt. S tem so zagotovili dobre prostorske pogoje za delo tudi v tej enoti vrtca. Maja 2014 so v novi vrtec naselili prvo generacijo predšolskih otrok, prvič v zgodovini tega vrtca tudi otroke I. starostnega obdobja. Tudi v enoti Negova se v zadnjih letih povečuje število v vrtce vključenih otrok, tako da postaja vrtec na Negovi premajhen in se z županom občine že pogovarjajo o gradnji vrtca na Negovi. S tem bi zagotovili dobre prostorske pogoje za vse otroke v občini. Vrtec sicer dobro sodeluje z okoljem, v katerem deluje, kar pomeni, da se povezuje z javnimi zavodi, podjetji, društvi in drugimi institucijami v občini in širše.
„Vrtec Manka Golarja je prepoznaven v občini, regiji in v širšem slovenskem prostoru kot vrtec, kjer spoštujemo otrokove pravice, pravice zaposlenih, izvajamo kakovostne programe predšolske vzgoje, dobro sodelujemo s starši in še bi lahko naštevali. Vrtec se odpira tudi v evropski prostor. Ravno v teh dneh zaključujemo drugi dveletni Comenius projekt, kjer sodelujemo s še osmimi evropskimi vrtci. Uspehe vrtca bi lahko še naštevali, vendar je slavnostna akademija namenjena praznovanju. S ponosom moram povedati, da je glasbeno vokalna skupina vrtca Violinke z instrumentalisti, ki v tej sestavi nastopa že 10 let, izdala prvo zgoščenko, ki so jo posvetili jubileju vrtca", je še dejala Forjaničeva, ki se je zahvalila vsem, ki so z vrtcem kakorkoli povezani, z njimi sodelujejo, spremljajo delo vrtca, jih spodbujajo in kdaj tudi kritično ocenijo. Zahvalila se je tudi vsem staršev, ki ste v različnih obdobjih vključili svoje otroke v enote vrtca.
V imenu sveta zavoda vrtca je ravnateljici Florjaničevi ter sodelavkam in sodelavcem čestitala njegova predsednica, sicer tudi vzgojiteljica Sabina Steyer Debeljak, ki je izrazila zadovoljstvo, da je del tega vrtca ob tako visokem jubileju in predvsem kakovostnem izvajanju poslanstva. „V skladu z vizijo vrtca Skupni koraki nas vodijo k odličnosti, si bomo tudi v bodoče prizadevali uresničevati zastavljene cilje in vrednote vrtca, v dobro sedanjih in prihodnjih generacij predšolskih otrok. Prepričani smo, da bomo z dobrim delom in uresničevanjem vizije vrtca zagotovili odlične pogoje in kakovostno predšolsko vzgojo za sedanje in prihodnje generacije predšolskih otrok", je med drugim dejala Steyer Debeljakova, ki je ob čestitkah dobitnikom priznanj, citirala modrost ameriškega pisatelja Roberta Fulghuma: Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu. Vse kar moram vedeti o tem, kako živeti, kaj delati in kako obstati, sem se naučil v vrtcu. Ta modrost ni bila na vrhu gore visoke šole, temveč prav v samih temeljih vrtca...
Slavljencem so čestitali tudi številni gostje, ki so o radgonskem vrtcu govorili samo v superlativih. Tako radgonski župan Stanislav Rojko, vodja Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota Irena Kumer, direktor direktoriata za predšolsko vzgojo in OŠ, mag. Gregor Mohorčič, o svojih izkušnjah izpred 2. svetovne vojne in med njo, ko se je tod še govorilo le nemško, so spregovorili najstarejši obiskovalci radgonskega vrtca. Zanimiv program, ki ga je vodila Alenka Regoršek, so popestrili, glasbenika Malala in Samo, skupina iz vrtca Violinke ter nadarjena in perspektivna glasbena skupina Il divje.
Ravnateljica Forjaničeva in direktor direktoriata Mohorčič sta podelila številna priznanja in zahvale, predvsem zaposlenim ter drugim zaslužnim za uspehe vrtca. Tako so bronasto plaketo prejele: Hermina Holer, Cvetka Gabrovec, Tadeja Nekrep, Tanja Stanek, Marija Maruško, Petra Lehko, Slavica Marinič in Vesna Hvalič; srebrne plakete: Miroslava Vučko, Zdenka Volf, Anica Horvat, Miran Gomboc, Gregor Rous in Tatjana Jakopec Kager, zlate pa: Nataša Benko, Lidija Sever in Sonja Rožman. Posebna priznanja vrtca so prejele: Marija Rihtarič, Terezija Škrlec, Marjeta Vindiš, Marija Bezjak, Ljudmila Hamler, Brigita Rök, Danica Štrucelj, Milena Zamuda Ivanek, Vida Topolovec, mag. Breda Forjanič. Prejemniki zahval pa so: župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko – za sodelovanje in zagotavljanje dobrih materialnih pogojev za delo vrtca; Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – za strokovno sodelovanje na področju delovanja vrtca; Zavod RS za šolstvo, Območna enota Murska Sobota – za strokovno svetovanje in večletno uspešno sodelovanje na področju predšolske vzgoje; Viktorija Sluga in Vinko Rous – za postavitev dobrih temeljev, ki so omogočali nadgradnjo in strokovno rast vrtca; Družina Golar – za podano soglasje k poimenovanju vrtca po Manku Golarju in za večletno dobro sodelovanje z vrtcem; Sara Kager – za večletno prostovoljno sodelovanje v vokalni skupini Violinke in za izdelavo grafične podobe naslovnice jubilejne zgoščenke; mag. Breda Forjanič – za izjemne dosežke pri vodenju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso vrtca.
V štirih enotah vrtca Manko Golar (dve v Radgoni ter po ena v Črešnjevcih in Negovi) je sicer okoli 320 otrok, za katere skrbi 60 zaposlenih. Ob visokem jubileju, kjer so se obrnili na bogato preteklost, ter pretehtali sedanjost za uspešen korak v jutri, so v avli Kulturnega doma Radgona, odprli tudi priložnostno razstavo otroških likovnih izdelkov, prav tako so v osnovni šoli pripravili tudi tradicionalni „Cicibanov dan", kjer so na svoje prišli najmlajši radgonski občani ter njihovi starši, dedki in babice ter ostalo sorodstvo in drugi občani.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Saj vrtec kot dom je... že 80 let!