Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Država "ubija" naše gozdove

 

Branko Žurman je prepričan, da naše največje bogastvo - gozdovi Slovenije umirajo

GozdoviGornja Radgona - Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo 58,5 % naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v EU, za Švedsko in Finsko. Kar 1.185.169 ha gozdov pokriva skoraj tri petine površine države. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. Žal pa, po prepričanju znanega gozdarja in gozdnega posestnika iz Negove pri Gornji Radgoni, Branka Žurmana, država nikakor ne najde prave formule za ohranitev našega največjega bogastva-gozdov, in s tem tudi obogatitev proračuna države in lastnikov gozdov.

Po njegovem gozdarstvo v Sloveniji, že 23 let samo propada, to pa najbolj občutijo gozdni posestniki ob razvrednotenih cenah lesa. In kje so vzroki? „Teh je več", pravi Žurman in nadaljuje: „Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo skupaj – to ne gre in ne bo šlo. Kmetijci ne bodo nikdar mogli deliti pametnih nasvetov gozdarjem in obratno. Gozdarji bi morali biti samostojnejši in za rezultate svojega dela odgovarjati, ne pa se skrivati za kmetijsko panogo. Vodilni možje na gozdarstvu so popolnoma odpovedali. Namesto, da bi našo edino najbogatejšo naravno surovino–les plemenitili, so nekje skriti in se gredo gasilce, kjer gasijo gozdarsko požarišče. Močni pa so pri neumni birokraciji, kjer gozdne posestnike mučijo z evidenčnimi listi in prevoznicami, iste podatke pa imajo na voljo pri svoji uradni gozdarski službi, saj je odkazilo dreves v Sloveniji obvezno. In te evidence bi naj pripomogle k zmanjšanju nedovoljenega poseka lesa?! Sosedje iz Avstrije se naši neumnosti samo smejijo. Žal pa te moderne »novosti« plačujemo davkoplačevalci, čeprav imamo vsak dan manj denarja v žepu".
Žurman se sprašuje, in je prepričan, kako je Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč v gozdarstvu popolnoma nepotreben in povzroča samo dodatne stroške. „Z gozdnimi zemljišči se naj ukvarjajo gozdarji, ki edini poznajo dejansko situacijo na terenu in si mimogrede zaslužijo tudi večje pristojnosti. Gozdarji pa naj tudi sami kot državni uslužbenci prodajajo les iz državnih gozdov, saj so za te naloge usposobljeni. Inšpektorji in drugi kontrolni organi pa naj kontrolirajo njihovo poštenje pri delu, kar sploh ni težko. Pa ne bo potrebno nobenega dodatnega posrednika, kot se govori o državnem podjetju za prodajo lesa. Pametne izvajalce pa bodo že poiskali po tržni logiki. Izvajalci del bodo opravljali samo storitev poseka in spravila lesa. Sedanji koncesionarji skoraj zastonj dobijo državni les in si polnijo privatne žepe. Ne čutijo nobene potrebe za posodobitev lesnih obratov, ki so ponekod še na srednjeveškem nivoju. Slikovito je ne dolgo tega opisal delo današnjih gozdarjev kolega iz okolice Snežnika, ki je rekel: Če bi sedanjo sliko v gozdovih videli gozdarji pred več desetletji, bi nas vse postrelili!" razlaga Branko Žurman.
Negovčan je prepričan, da bi lesno predelovalno verigo v Sloveniji morali organizirati gozdarji, kot to poudarja tudi prof. dr. Franc Pohleven, mednarodna avtoriteta s področja lesarstva. Slednji namreč razlaga o izjemni priložnosti, ki jo ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami - če bi se znali ustrezno organizirati in upoštevati trajnostno ravnanje z gozdovi. „Žal ga nihče noče ali ni sposoben poslušati. Brez skupnega nastopa od nege mladega gozda do končnega produkta za trg ne bo nobenega pametnega uspeha. Saj ni treba odkrivati tople vode, poglejmo malo v sorodno Avstrijo. Odgovorni naj poiščejo ljudi – gozdarje, ki so pripravljeni delati pošteno in po naravnih zakonitostih! Če se to ne bo zgodilo, bodo naši nasledniki podedovali namesto visoko kvalitetnih gozdov odločitev politikov, da bo državne gozdove začela prodajati preko slabe banke... In kdo torej ubija naše gozdove – država sama", je prepričan Branko Žurman.

BREZ SETVE NI ŽETVE!
Gozdar Žurman je prav tako prepričan, da država nikakor ne bi smela rezati sredstev za vlaganje v naše odprte gozdove, saj da tukaj ne gre samo za pridelani les, temveč tudi za urejenost, divjad, reševanje vodnih zajetij v naravi ipd. Ko pride lubadar pa je potrebno vlagati v mlade gozdove..., torej „brez setve ne bo žetve". In ker to vedo že vsi kmetje, je po njegovem zadnji čas, da to spoznajo tudi tisti, ki sprejemajo gozdarske odločitve. „V gozdovih je to še bolj pomembno, saj mine med pomlajevanjem gozda do končnega poseka več desetletij. In če vsaj prvih deset let mlademu gozdu ne bomo v začetku pomagali, bomo na koncu na en hektar namesto 100 kubikov najboljše hlodovine, posekali le kakšno desetino. Prvi korak k temu je zmanjšati administracijo (ne revirnih gozdarjev) in poslati gozdarje v gozdove, da bodo ustvarjalno delali na terenu. Diplomske naloge pa morajo narediti študenti z mentorjem na terenu", razlaga Žurman in se sprašuje: Kje so gozdarji, kot je bil prof. dr. Mlinšek?

V SLOVENIJI NAD 330 MILIJONOV KUBIKOV LESA!
Pred katastrofalnim lanskim ledolomom, je bila lesna zaloga slovenskih gozdov, po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 330.982.374 kubičnih metrov oziroma 279,27 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je bil 46,43 %, listavcev pa 53,57 %. V slovenskih gozdovih priraste letno 8.117.325 kubičnih metrov lesa ali 6,85 kubičnih metrov na hektar. V zadnjih nekaj letih se v slovenskih gozdovih poseka od 3,0 do 3,7 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 60 % iglavcev in 40 % listavcev. V letu 2010 pa je npr. bilo v slovenskih gozdovih skupno posekano 3.374.137 m3 dreves, od tega 1.808.066 m3 iglavcev in 1.566.071 m3 listavcev... Vse to so zavidanja vredni kazalci, in to svoje bogastvo bi morali varovati vsaj tako kot doslej.
Žal pa temu ni tako, na kar poleg ZGS, še posebej opozarjajo sami gozdarji, ki so še najbolj povezani z gozdom. Sami so prepričani, da država s svojim mačehovskim odnosom želi resno ogroziti še edino netajkunizirano bogastvo v Sloveniji, torej gozd. Revirni gozdarji opozarjajo, da se z gozdovi ne da upravljati iz pisarn, temveč moraš biti na terenu, na stezi, v gozdu, med ljudmi – lastniki gozdov , med divjadjo, kmetovalci, ki jim divjad morebiti povzroča škodo.

VSAK PETI SLOVENEC (SO)LASTNIK GOZDA
Slovenske gozdove, poleg naravnih ujm (veter, žled, sneg), v zadnjih letih ogrožajo predvsem insekti (v glavnem podlubniki), ki so najpogostejši vzrok za sanitarni posek, ki predstavlja povprečno tretjino celotnega poseka in se v različnih letih giblje med 19 % in 45 % celotnega poseka. Tako stanje zmanjšuje delež potrebnih negovalnih sečenj in s tem načrtno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa zmanjšuje bioekološko stabilnost gozdov. V Sloveniji je 74 % gozdov v zasebni lasti, 26 % gozdov pa je v lasti države in občin. Večje in strnjene gozdne posesti državnih gozdov omogočajo kakovostno strokovno gospodarjenje. Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega okoli 2,5 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Za veliko večino teh posesti gozdovi niso gospodarsko pomembni. Zasebna gozdna posest se še naprej deli, saj se povečuje število lastnikov gozdov. Po zadnjih podatkih je tako v Sloveniji že 313.000 (s solastniki celo 461.000, torej praktično vsak četrti odrasli Slovenec) gozdnih posestnikov. Takšna velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov, otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Država "ubija" naše gozdove