Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Država "ubija" naše gozdove

 

Branko Žurman je prepričan, da naše največje bogastvo - gozdovi Slovenije umirajo

GozdoviGornja Radgona - Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo 58,5 % naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v EU, za Švedsko in Finsko. Kar 1.185.169 ha gozdov pokriva skoraj tri petine površine države. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. Žal pa, po prepričanju znanega gozdarja in gozdnega posestnika iz Negove pri Gornji Radgoni, Branka Žurmana, država nikakor ne najde prave formule za ohranitev našega največjega bogastva-gozdov, in s tem tudi obogatitev proračuna države in lastnikov gozdov.

Po njegovem gozdarstvo v Sloveniji, že 23 let samo propada, to pa najbolj občutijo gozdni posestniki ob razvrednotenih cenah lesa. In kje so vzroki? „Teh je več", pravi Žurman in nadaljuje: „Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo skupaj – to ne gre in ne bo šlo. Kmetijci ne bodo nikdar mogli deliti pametnih nasvetov gozdarjem in obratno. Gozdarji bi morali biti samostojnejši in za rezultate svojega dela odgovarjati, ne pa se skrivati za kmetijsko panogo. Vodilni možje na gozdarstvu so popolnoma odpovedali. Namesto, da bi našo edino najbogatejšo naravno surovino–les plemenitili, so nekje skriti in se gredo gasilce, kjer gasijo gozdarsko požarišče. Močni pa so pri neumni birokraciji, kjer gozdne posestnike mučijo z evidenčnimi listi in prevoznicami, iste podatke pa imajo na voljo pri svoji uradni gozdarski službi, saj je odkazilo dreves v Sloveniji obvezno. In te evidence bi naj pripomogle k zmanjšanju nedovoljenega poseka lesa?! Sosedje iz Avstrije se naši neumnosti samo smejijo. Žal pa te moderne »novosti« plačujemo davkoplačevalci, čeprav imamo vsak dan manj denarja v žepu".
Žurman se sprašuje, in je prepričan, kako je Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč v gozdarstvu popolnoma nepotreben in povzroča samo dodatne stroške. „Z gozdnimi zemljišči se naj ukvarjajo gozdarji, ki edini poznajo dejansko situacijo na terenu in si mimogrede zaslužijo tudi večje pristojnosti. Gozdarji pa naj tudi sami kot državni uslužbenci prodajajo les iz državnih gozdov, saj so za te naloge usposobljeni. Inšpektorji in drugi kontrolni organi pa naj kontrolirajo njihovo poštenje pri delu, kar sploh ni težko. Pa ne bo potrebno nobenega dodatnega posrednika, kot se govori o državnem podjetju za prodajo lesa. Pametne izvajalce pa bodo že poiskali po tržni logiki. Izvajalci del bodo opravljali samo storitev poseka in spravila lesa. Sedanji koncesionarji skoraj zastonj dobijo državni les in si polnijo privatne žepe. Ne čutijo nobene potrebe za posodobitev lesnih obratov, ki so ponekod še na srednjeveškem nivoju. Slikovito je ne dolgo tega opisal delo današnjih gozdarjev kolega iz okolice Snežnika, ki je rekel: Če bi sedanjo sliko v gozdovih videli gozdarji pred več desetletji, bi nas vse postrelili!" razlaga Branko Žurman.
Negovčan je prepričan, da bi lesno predelovalno verigo v Sloveniji morali organizirati gozdarji, kot to poudarja tudi prof. dr. Franc Pohleven, mednarodna avtoriteta s področja lesarstva. Slednji namreč razlaga o izjemni priložnosti, ki jo ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami - če bi se znali ustrezno organizirati in upoštevati trajnostno ravnanje z gozdovi. „Žal ga nihče noče ali ni sposoben poslušati. Brez skupnega nastopa od nege mladega gozda do končnega produkta za trg ne bo nobenega pametnega uspeha. Saj ni treba odkrivati tople vode, poglejmo malo v sorodno Avstrijo. Odgovorni naj poiščejo ljudi – gozdarje, ki so pripravljeni delati pošteno in po naravnih zakonitostih! Če se to ne bo zgodilo, bodo naši nasledniki podedovali namesto visoko kvalitetnih gozdov odločitev politikov, da bo državne gozdove začela prodajati preko slabe banke... In kdo torej ubija naše gozdove – država sama", je prepričan Branko Žurman.

BREZ SETVE NI ŽETVE!
Gozdar Žurman je prav tako prepričan, da država nikakor ne bi smela rezati sredstev za vlaganje v naše odprte gozdove, saj da tukaj ne gre samo za pridelani les, temveč tudi za urejenost, divjad, reševanje vodnih zajetij v naravi ipd. Ko pride lubadar pa je potrebno vlagati v mlade gozdove..., torej „brez setve ne bo žetve". In ker to vedo že vsi kmetje, je po njegovem zadnji čas, da to spoznajo tudi tisti, ki sprejemajo gozdarske odločitve. „V gozdovih je to še bolj pomembno, saj mine med pomlajevanjem gozda do končnega poseka več desetletij. In če vsaj prvih deset let mlademu gozdu ne bomo v začetku pomagali, bomo na koncu na en hektar namesto 100 kubikov najboljše hlodovine, posekali le kakšno desetino. Prvi korak k temu je zmanjšati administracijo (ne revirnih gozdarjev) in poslati gozdarje v gozdove, da bodo ustvarjalno delali na terenu. Diplomske naloge pa morajo narediti študenti z mentorjem na terenu", razlaga Žurman in se sprašuje: Kje so gozdarji, kot je bil prof. dr. Mlinšek?

V SLOVENIJI NAD 330 MILIJONOV KUBIKOV LESA!
Pred katastrofalnim lanskim ledolomom, je bila lesna zaloga slovenskih gozdov, po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 330.982.374 kubičnih metrov oziroma 279,27 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je bil 46,43 %, listavcev pa 53,57 %. V slovenskih gozdovih priraste letno 8.117.325 kubičnih metrov lesa ali 6,85 kubičnih metrov na hektar. V zadnjih nekaj letih se v slovenskih gozdovih poseka od 3,0 do 3,7 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 60 % iglavcev in 40 % listavcev. V letu 2010 pa je npr. bilo v slovenskih gozdovih skupno posekano 3.374.137 m3 dreves, od tega 1.808.066 m3 iglavcev in 1.566.071 m3 listavcev... Vse to so zavidanja vredni kazalci, in to svoje bogastvo bi morali varovati vsaj tako kot doslej.
Žal pa temu ni tako, na kar poleg ZGS, še posebej opozarjajo sami gozdarji, ki so še najbolj povezani z gozdom. Sami so prepričani, da država s svojim mačehovskim odnosom želi resno ogroziti še edino netajkunizirano bogastvo v Sloveniji, torej gozd. Revirni gozdarji opozarjajo, da se z gozdovi ne da upravljati iz pisarn, temveč moraš biti na terenu, na stezi, v gozdu, med ljudmi – lastniki gozdov , med divjadjo, kmetovalci, ki jim divjad morebiti povzroča škodo.

VSAK PETI SLOVENEC (SO)LASTNIK GOZDA
Slovenske gozdove, poleg naravnih ujm (veter, žled, sneg), v zadnjih letih ogrožajo predvsem insekti (v glavnem podlubniki), ki so najpogostejši vzrok za sanitarni posek, ki predstavlja povprečno tretjino celotnega poseka in se v različnih letih giblje med 19 % in 45 % celotnega poseka. Tako stanje zmanjšuje delež potrebnih negovalnih sečenj in s tem načrtno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa zmanjšuje bioekološko stabilnost gozdov. V Sloveniji je 74 % gozdov v zasebni lasti, 26 % gozdov pa je v lasti države in občin. Večje in strnjene gozdne posesti državnih gozdov omogočajo kakovostno strokovno gospodarjenje. Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega okoli 2,5 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Za veliko večino teh posesti gozdovi niso gospodarsko pomembni. Zasebna gozdna posest se še naprej deli, saj se povečuje število lastnikov gozdov. Po zadnjih podatkih je tako v Sloveniji že 313.000 (s solastniki celo 461.000, torej praktično vsak četrti odrasli Slovenec) gozdnih posestnikov. Takšna velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov, otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Država "ubija" naše gozdove