Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Starostniki in socialna stiska

 

Spregovorili so o socialnih stiskah v tretjem življenjskem obdobju

CSD starostnikiV sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo, je Center za socialno delo (CSD) Murska Sobota, PŠK Murska Sobota organiziral okroglo mizo na temo starosti in socialnih stisk. Starost naj bi bila življenjsko obdobje, ko se življenje umiri in naj bi imeli več časa zase, najbližje in stvari, ki jih v življenju niso počeli v aktivnem obdobju. Vendar velikokrat ni tako in prinaša razne socialne stiske (samota, osamljenost, revščina, zlorabe) in zdravstvene težave. Že uvodoma je zbrane nagovorila direktorica murskosoboškega CSD, mag. Nataša Meolic.

Sabina Celec je predstavila prednosti in pasti skrbi za starostnika v domačem okolju. Saša Car je predstavila dileme v postopkih postavitve skrbnika za poseben primer, Daniela Cug pa pravice starostnikov iz javnih sredstev. Mag. Simona Smolej Jež in Lea Lebar iz Inštituta RS za socialno varstvo pa sta spregovorili o dolgotrajni oskrbi doma ali v domu.
Starostniki se po besedah predstavnic CSD srečujejo z veliko težavami, skrbmi, stiskami, ki s sabo pripeljejo veliko vprašanj in negotovosti, potrebujejo informacije in rešitve. Strokovni delavci CSD v družine s starostniki vstopajo na različne pobude, največkrat se na njih obrnejo bližnji sorodniki, svojci, sorodniki, sosedje, policisti, predstavniki lokalnih ali humanitarnih organizacij in zdravstveni delavci. Velikokrat se starostnik sploh ne zaveda, da potrebuje pomoč ali da jo lahko dobi. Drugi pomemben vidik pa je ali si starostnik sploh želi, da mu kdo pomaga. Pogosto jo ti iz različnih razlogov zavračajo. Pri delu s starejšimi si je po besedah govornic potrebno pridobiti zaupanje. Z njimi se ne smemo pogovarjati z viška. Največja težava ki jo pri delu opažajo, pa je sodelovanje in motiviranost za sodelovanje.
„Definicija zanemarjanja je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžnost za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih okoliščin. Svojci ali skrbniki ne dovolijo izvajati intervencij zdravstvene nege, mrzli, neogrevani prostori, neustrezna obleka in obutev, osnovne življenjske potrebe družinskega člana niso zadovoljene (premalo hrane, tekočine, neustrezni higienski pripomočki), pomanjkljiva higiena, neustrezna nega nepokretnih oseb", pravi Sabina Celec in nadaljuje: „podhranjenost, zanemarjenost, neprimerna oblačila, nimajo zobne proteze, slušnega aparata ali drugih zdravstvih pripomočkov, prejemanje prevelikih ali premajhnih odmerkov zdravil, preležanine, živijo v nezdravih bivalnih razmerah. Zanemarjanje je definirano kot ena izmed oblik nasilja v družini".
Velikokrat do tega pripelje dejstvo, da fizično in psihično niso kos skrbi za fizično nemočnega in psihično močno spremenjenega starostnika. Nesprejemanje oziroma nepoznavanje spremenjenega in ostarelega sorodnika prinaša veliko odgovornost in s tem povezan stres. Starostnik pa se znajde v težki osebni stiski, v kateri velikokrat vztraja, o tem ne spregovori, saj je odvisen od pomoči, ki mu jo nudi nekdo drug. Na drugi strani pa opozarja Sabina Celec „moramo prisluhniti in podati jasno sporočilo povzročitelju tovrstnega ravnanja, da je le to vedenje nesprejemljivo. Ugotavljamo, da so sorodniki ob skrbi zelo izčrpani, da fizično in psihične ne zmorejo več skrbi in da nimajo dovolj informacij in znanj kako ravnati ob določenih konkretnih težavah v kateri so se znašli".
Tako kot starostniki niso pripravljeni na starost, tako osebe ki skrbijo za njih niso pripravljene na življenje s starostnikom. Ne obstajajo namreč »šole«, ki bi jih pripravile na skrb za ostarelega in bolnega družinskega člana. Pomembne so tudi finančne zmožnosti, ki jih kot družina ima... Torej vse se začne in konča pri denarju!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Starostniki in socialna stiska