Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Starostniki in socialna stiska

 

Spregovorili so o socialnih stiskah v tretjem življenjskem obdobju

CSD starostnikiV sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo, je Center za socialno delo (CSD) Murska Sobota, PŠK Murska Sobota organiziral okroglo mizo na temo starosti in socialnih stisk. Starost naj bi bila življenjsko obdobje, ko se življenje umiri in naj bi imeli več časa zase, najbližje in stvari, ki jih v življenju niso počeli v aktivnem obdobju. Vendar velikokrat ni tako in prinaša razne socialne stiske (samota, osamljenost, revščina, zlorabe) in zdravstvene težave. Že uvodoma je zbrane nagovorila direktorica murskosoboškega CSD, mag. Nataša Meolic.

Sabina Celec je predstavila prednosti in pasti skrbi za starostnika v domačem okolju. Saša Car je predstavila dileme v postopkih postavitve skrbnika za poseben primer, Daniela Cug pa pravice starostnikov iz javnih sredstev. Mag. Simona Smolej Jež in Lea Lebar iz Inštituta RS za socialno varstvo pa sta spregovorili o dolgotrajni oskrbi doma ali v domu.
Starostniki se po besedah predstavnic CSD srečujejo z veliko težavami, skrbmi, stiskami, ki s sabo pripeljejo veliko vprašanj in negotovosti, potrebujejo informacije in rešitve. Strokovni delavci CSD v družine s starostniki vstopajo na različne pobude, največkrat se na njih obrnejo bližnji sorodniki, svojci, sorodniki, sosedje, policisti, predstavniki lokalnih ali humanitarnih organizacij in zdravstveni delavci. Velikokrat se starostnik sploh ne zaveda, da potrebuje pomoč ali da jo lahko dobi. Drugi pomemben vidik pa je ali si starostnik sploh želi, da mu kdo pomaga. Pogosto jo ti iz različnih razlogov zavračajo. Pri delu s starejšimi si je po besedah govornic potrebno pridobiti zaupanje. Z njimi se ne smemo pogovarjati z viška. Največja težava ki jo pri delu opažajo, pa je sodelovanje in motiviranost za sodelovanje.
„Definicija zanemarjanja je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžnost za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih okoliščin. Svojci ali skrbniki ne dovolijo izvajati intervencij zdravstvene nege, mrzli, neogrevani prostori, neustrezna obleka in obutev, osnovne življenjske potrebe družinskega člana niso zadovoljene (premalo hrane, tekočine, neustrezni higienski pripomočki), pomanjkljiva higiena, neustrezna nega nepokretnih oseb", pravi Sabina Celec in nadaljuje: „podhranjenost, zanemarjenost, neprimerna oblačila, nimajo zobne proteze, slušnega aparata ali drugih zdravstvih pripomočkov, prejemanje prevelikih ali premajhnih odmerkov zdravil, preležanine, živijo v nezdravih bivalnih razmerah. Zanemarjanje je definirano kot ena izmed oblik nasilja v družini".
Velikokrat do tega pripelje dejstvo, da fizično in psihično niso kos skrbi za fizično nemočnega in psihično močno spremenjenega starostnika. Nesprejemanje oziroma nepoznavanje spremenjenega in ostarelega sorodnika prinaša veliko odgovornost in s tem povezan stres. Starostnik pa se znajde v težki osebni stiski, v kateri velikokrat vztraja, o tem ne spregovori, saj je odvisen od pomoči, ki mu jo nudi nekdo drug. Na drugi strani pa opozarja Sabina Celec „moramo prisluhniti in podati jasno sporočilo povzročitelju tovrstnega ravnanja, da je le to vedenje nesprejemljivo. Ugotavljamo, da so sorodniki ob skrbi zelo izčrpani, da fizično in psihične ne zmorejo več skrbi in da nimajo dovolj informacij in znanj kako ravnati ob določenih konkretnih težavah v kateri so se znašli".
Tako kot starostniki niso pripravljeni na starost, tako osebe ki skrbijo za njih niso pripravljene na življenje s starostnikom. Ne obstajajo namreč »šole«, ki bi jih pripravile na skrb za ostarelega in bolnega družinskega člana. Pomembne so tudi finančne zmožnosti, ki jih kot družina ima... Torej vse se začne in konča pri denarju!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Starostniki in socialna stiska