Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Starostniki in socialna stiska

 

Spregovorili so o socialnih stiskah v tretjem življenjskem obdobju

CSD starostnikiV sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo, je Center za socialno delo (CSD) Murska Sobota, PŠK Murska Sobota organiziral okroglo mizo na temo starosti in socialnih stisk. Starost naj bi bila življenjsko obdobje, ko se življenje umiri in naj bi imeli več časa zase, najbližje in stvari, ki jih v življenju niso počeli v aktivnem obdobju. Vendar velikokrat ni tako in prinaša razne socialne stiske (samota, osamljenost, revščina, zlorabe) in zdravstvene težave. Že uvodoma je zbrane nagovorila direktorica murskosoboškega CSD, mag. Nataša Meolic.

Sabina Celec je predstavila prednosti in pasti skrbi za starostnika v domačem okolju. Saša Car je predstavila dileme v postopkih postavitve skrbnika za poseben primer, Daniela Cug pa pravice starostnikov iz javnih sredstev. Mag. Simona Smolej Jež in Lea Lebar iz Inštituta RS za socialno varstvo pa sta spregovorili o dolgotrajni oskrbi doma ali v domu.
Starostniki se po besedah predstavnic CSD srečujejo z veliko težavami, skrbmi, stiskami, ki s sabo pripeljejo veliko vprašanj in negotovosti, potrebujejo informacije in rešitve. Strokovni delavci CSD v družine s starostniki vstopajo na različne pobude, največkrat se na njih obrnejo bližnji sorodniki, svojci, sorodniki, sosedje, policisti, predstavniki lokalnih ali humanitarnih organizacij in zdravstveni delavci. Velikokrat se starostnik sploh ne zaveda, da potrebuje pomoč ali da jo lahko dobi. Drugi pomemben vidik pa je ali si starostnik sploh želi, da mu kdo pomaga. Pogosto jo ti iz različnih razlogov zavračajo. Pri delu s starejšimi si je po besedah govornic potrebno pridobiti zaupanje. Z njimi se ne smemo pogovarjati z viška. Največja težava ki jo pri delu opažajo, pa je sodelovanje in motiviranost za sodelovanje.
„Definicija zanemarjanja je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžnost za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih okoliščin. Svojci ali skrbniki ne dovolijo izvajati intervencij zdravstvene nege, mrzli, neogrevani prostori, neustrezna obleka in obutev, osnovne življenjske potrebe družinskega člana niso zadovoljene (premalo hrane, tekočine, neustrezni higienski pripomočki), pomanjkljiva higiena, neustrezna nega nepokretnih oseb", pravi Sabina Celec in nadaljuje: „podhranjenost, zanemarjenost, neprimerna oblačila, nimajo zobne proteze, slušnega aparata ali drugih zdravstvih pripomočkov, prejemanje prevelikih ali premajhnih odmerkov zdravil, preležanine, živijo v nezdravih bivalnih razmerah. Zanemarjanje je definirano kot ena izmed oblik nasilja v družini".
Velikokrat do tega pripelje dejstvo, da fizično in psihično niso kos skrbi za fizično nemočnega in psihično močno spremenjenega starostnika. Nesprejemanje oziroma nepoznavanje spremenjenega in ostarelega sorodnika prinaša veliko odgovornost in s tem povezan stres. Starostnik pa se znajde v težki osebni stiski, v kateri velikokrat vztraja, o tem ne spregovori, saj je odvisen od pomoči, ki mu jo nudi nekdo drug. Na drugi strani pa opozarja Sabina Celec „moramo prisluhniti in podati jasno sporočilo povzročitelju tovrstnega ravnanja, da je le to vedenje nesprejemljivo. Ugotavljamo, da so sorodniki ob skrbi zelo izčrpani, da fizično in psihične ne zmorejo več skrbi in da nimajo dovolj informacij in znanj kako ravnati ob določenih konkretnih težavah v kateri so se znašli".
Tako kot starostniki niso pripravljeni na starost, tako osebe ki skrbijo za njih niso pripravljene na življenje s starostnikom. Ne obstajajo namreč »šole«, ki bi jih pripravile na skrb za ostarelega in bolnega družinskega člana. Pomembne so tudi finančne zmožnosti, ki jih kot družina ima... Torej vse se začne in konča pri denarju!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Starostniki in socialna stiska