Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Starostniki in socialna stiska

 

Spregovorili so o socialnih stiskah v tretjem življenjskem obdobju

CSD starostnikiV sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo, je Center za socialno delo (CSD) Murska Sobota, PŠK Murska Sobota organiziral okroglo mizo na temo starosti in socialnih stisk. Starost naj bi bila življenjsko obdobje, ko se življenje umiri in naj bi imeli več časa zase, najbližje in stvari, ki jih v življenju niso počeli v aktivnem obdobju. Vendar velikokrat ni tako in prinaša razne socialne stiske (samota, osamljenost, revščina, zlorabe) in zdravstvene težave. Že uvodoma je zbrane nagovorila direktorica murskosoboškega CSD, mag. Nataša Meolic.

Sabina Celec je predstavila prednosti in pasti skrbi za starostnika v domačem okolju. Saša Car je predstavila dileme v postopkih postavitve skrbnika za poseben primer, Daniela Cug pa pravice starostnikov iz javnih sredstev. Mag. Simona Smolej Jež in Lea Lebar iz Inštituta RS za socialno varstvo pa sta spregovorili o dolgotrajni oskrbi doma ali v domu.
Starostniki se po besedah predstavnic CSD srečujejo z veliko težavami, skrbmi, stiskami, ki s sabo pripeljejo veliko vprašanj in negotovosti, potrebujejo informacije in rešitve. Strokovni delavci CSD v družine s starostniki vstopajo na različne pobude, največkrat se na njih obrnejo bližnji sorodniki, svojci, sorodniki, sosedje, policisti, predstavniki lokalnih ali humanitarnih organizacij in zdravstveni delavci. Velikokrat se starostnik sploh ne zaveda, da potrebuje pomoč ali da jo lahko dobi. Drugi pomemben vidik pa je ali si starostnik sploh želi, da mu kdo pomaga. Pogosto jo ti iz različnih razlogov zavračajo. Pri delu s starejšimi si je po besedah govornic potrebno pridobiti zaupanje. Z njimi se ne smemo pogovarjati z viška. Največja težava ki jo pri delu opažajo, pa je sodelovanje in motiviranost za sodelovanje.
„Definicija zanemarjanja je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžnost za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih okoliščin. Svojci ali skrbniki ne dovolijo izvajati intervencij zdravstvene nege, mrzli, neogrevani prostori, neustrezna obleka in obutev, osnovne življenjske potrebe družinskega člana niso zadovoljene (premalo hrane, tekočine, neustrezni higienski pripomočki), pomanjkljiva higiena, neustrezna nega nepokretnih oseb", pravi Sabina Celec in nadaljuje: „podhranjenost, zanemarjenost, neprimerna oblačila, nimajo zobne proteze, slušnega aparata ali drugih zdravstvih pripomočkov, prejemanje prevelikih ali premajhnih odmerkov zdravil, preležanine, živijo v nezdravih bivalnih razmerah. Zanemarjanje je definirano kot ena izmed oblik nasilja v družini".
Velikokrat do tega pripelje dejstvo, da fizično in psihično niso kos skrbi za fizično nemočnega in psihično močno spremenjenega starostnika. Nesprejemanje oziroma nepoznavanje spremenjenega in ostarelega sorodnika prinaša veliko odgovornost in s tem povezan stres. Starostnik pa se znajde v težki osebni stiski, v kateri velikokrat vztraja, o tem ne spregovori, saj je odvisen od pomoči, ki mu jo nudi nekdo drug. Na drugi strani pa opozarja Sabina Celec „moramo prisluhniti in podati jasno sporočilo povzročitelju tovrstnega ravnanja, da je le to vedenje nesprejemljivo. Ugotavljamo, da so sorodniki ob skrbi zelo izčrpani, da fizično in psihične ne zmorejo več skrbi in da nimajo dovolj informacij in znanj kako ravnati ob določenih konkretnih težavah v kateri so se znašli".
Tako kot starostniki niso pripravljeni na starost, tako osebe ki skrbijo za njih niso pripravljene na življenje s starostnikom. Ne obstajajo namreč »šole«, ki bi jih pripravile na skrb za ostarelega in bolnega družinskega člana. Pomembne so tudi finančne zmožnosti, ki jih kot družina ima... Torej vse se začne in konča pri denarju!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Starostniki in socialna stiska