Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Brezplačna pomoč na kmetijah ni delo na črno!

 

FURS pojasnjuje kako je z delom in zaposlovanjem na črno - številne dejavnosti in dela niso nezakonita ali zaposlovanje na črno

Delo na črnoGlede na to, da mnogim državljanom še sedaj ni povsem jasno, kaj sodi med delo in zaposlovanje na črno, je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), na javnost posredovala ustrezno pojasnilo z odgovori na najpogostejša vprašanja povezana s to tematiko. Tako med drugim, že uvodoma poudarjajo, da se za delo na črno ne štejejo: sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije ter prostovoljsko in dobrodelno delo, brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah, in osebno dopolnilno delo, za zaposlovanje na črno pa se ne štejejo: kratkotrajno delo, nujno delo, brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije ter prostovoljsko in dobrodelno delo.

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi zakonsko določeni pogoji. Kratkotrajno delo lahko opravljajo: zakonec, zunajzakonski partner, partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, zakonec, zunajzakonski partner, partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, potem oseba, s katero je lastnik ali solastnik družbe ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, torej starši in otroci zakonca, zunajzakonskega partnerja, partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe. Za kratkotrajno delo ni potrebno sklepati pogodbe. Kratkotrajno delo pa se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ter prepisi o varnosti in zdravju pri delu. V skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju je oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Ali lahko samostojnemu podjetniku pri delu brezplačno pomaga svakinja? Na FURS pravijo, da ne. Za kratkotrajno delo ne šteje brezplačno opravljeno delo, ki bi ga pri samostojnem podjetniku posamezniku opravljala svakinja. Kratkotrajno delo lahko opravlja oseba, s katero je samozaposlena oseba v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena. Sicer pa, prijava kratkotrajnega dela na upravni enoti od 1.1.2015 ni več potrebna, ohranja pa se dolžnost prijave v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Prijava zavarovanja je potrebna na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije; plačilo prispevka pa na FURS s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja. Če ne svakinja, ali lahko kratkotrajno delo opravlja tudi oseba (sin), ki je v sorodstveni zvezi z lastnikom ali solastnikom mikro družbe (oče), hkrati pa je zakoniti zastopnik te družbe? Delo direktorja ali prokurista v določeni gospodarski družbi se po Zakonu o dohodnini šteje za zaposlitev, zato se delo te osebe (ne glede na sorodstveno vez do lastnika družbe) pri isti gospodarski družbi ne more šteti za kratkotrajno delo. Kaj pa mama (20 ur mesečno)? Na FURS poudarjajo, da ob predpostavki, da mama pomaga pri delu v podjetju in za to ne prejme plačila, zakon predvideva opravljanje takih del v obliki kratkotrajnega dela ob izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev za kratkotrajno delo. Ena izmed omejitev je tudi časovna, in sicer se lahko kratkotrajno delo opravlja največ 40 ur mesečno...
Tudi oče lahko opravlja kratkotrajno delo, pod pogojem, da bo opravljal delo brezplačno in ne več kot 40 ur mesečno in ob predpostavki, da so izpolnjeni tudi drugi zakonsko predpisani pogoji za opravljanje kratkotrajnega dela.
Ali gre za kršitve, če vam bi pri kakšnih delih pri hiši in okolici pomagali prijatelji, ki niso sorodniki in ne sosedi, delo pa bi bilo opravljeno popolnoma brezplačno, kot medsebojna pomoč?
„Gre za kršitev, če pri delih pomaga prijatelj, ki ni sosed, oz. oseba, ki brezplačno pomaga pri delu fizični osebi, ne spada v kategorijo sorodnikov, ki jih zakon pri sorodstveni pomoči dovoljuje. ZPDZC-1 takšne pomoči ne dovoljuje in bi se situacija štela za delo oz. zaposlovanje na črno, so pa tudi izjeme, ki ne štejejo za delo oz. zaposlovanje na črno in sem med drugim sodita tudi sosedska in sorodstvena pomoč. Sosedska pomoč je omejena na sosede posameznike, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja in če je delo opravljeno brez plačila. Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena".
FURS pojasnjuje tudi ali lahko pri prekrivanju strehe fizični osebi brezplačno pomagajo sosedje. Pri tem namreč velja, da gre za izjeme od dela in zaposlovanja na črno, in sicer za sosedsko pomoč.
Tudi upokojenec, ki bo sorodniku brezplačno položil ploščice, to lahko stori in mu o tem ni treba obvestiti FURS, saj tukaj gre za sorodstveno pomoč. „Brezplačna pomoč je dovoljena na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Na kmetijah je brezplačna pomoč dovoljena le v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti in se ne nanaša na dopolnilno dejavnost na kmetiji. Sezonske konice niso le obdobja v primeru spravila primarnih kmetijskih proizvodov in odgona živine, temveč vse sezonske konice, torej tudi čas sejanja kmetijskih proizvodov, ki je tudi sezonsko oziroma časovno pogojeno. Brezplačno lahko na kmetiji ob sezonskih konicah pomaga kdorkoli, ne glede na bližino bivanja, sorodstvene vezi in ne glede na to, ali ima registrirano dejavnost", pravijo na FURS, kjer so pojasnili tudi, kaj je humanitarno, karitativno in prostovoljsko delo? Med izjeme od dela in zaposlovanja na črno med drugim šteje humanitarno, karitativno in prostovoljsko delo kot brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki so registrirane kot humanitarne ali karitativne organizacije ter organizirano prostovoljsko delo v okviru drugih nevladnih organizacij. Prostovoljsko delo šteje opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo. Katere pogoje mora izpolnjevati prostovoljska organizacija in prostovoljec za opravljanje prostovoljnega dela v taki organizaciji, določa Zakon o prostovoljstvu, ki opredeljuje, kaj prostovoljstvo je. Določa pravice in obveznosti prostovoljca in prostovoljske organizacije, prav tako pa vlogo države in lokalnih samoupravnih skupnosti na področju razvoja prostovoljstva.
Prostovoljstvo je oblika dela, za katerega oseba ne dobi plačila. Osebi, ki izvaja prostovoljna dejanja rečemo prostovoljec oz. volonter. Prostovoljstvo deluje na različnih področjih - socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah in na mnogih drugih področjih. Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Prostovoljec je lahko vsakdo, omejitve so predvidene za otroke, mladoletne osebe ter osebe z omejeno poslovno sposobnostjo. Kot prostovoljec se šteje posameznik, ki izvaja prostovoljsko delo redno in najmanj 24 ur letno. Prostovoljske organizacije so pravne osebe zasebnega prava, vpisane v register prostovoljskih organizacij".
Sosedska pomoč med sosedi posamezniki je dovoljena, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, kar pomeni, da morata biti soseda glede na registrirano stalno oz. začasno prebivališče. Torej sosed lahko pomaga sosedu pri gradnji nove hiše, ki jo sicer sosed gradi izven svojega sedanjega prebivališča, če sta soseda glede njegovega sedanjega prebivališča. Glede določanja bližine med sosedi v smislu prebivanja pa je treba presojati od primera do primera. Presoja o tem je v veliki meri odvisna tudi od tega, za kakšno področje oz. vrsto naselja gre, ali gre za urbano ali za ruralno naselje. V strnjenih blokovskih naseljih je lahko sosedska pomoč, če soseda živita v istem bloku, pojem iste ulice pa je lahko že tako širok, da v vseh primerih težko govorimo o sosedih. Po drugi strani pa je na ruralnem področju potrebno presojati na drug način, razdalje med sosedi so povsem drugačne kot v urbanih naseljih. Sosedska pomoč se v določenih primerih lahko upošteva tudi, če prebivalca nista iz iste vasi, vendar pa iz njune bližine ali lokacije izhaja, da gre za sosedsko pomoč, poseben primer so samotne hribovske kmetije, pa še bi lahko naštevali.
Ali lahko frizerka, zastonj postriže prijateljico, čeprav ni soseda ali sorodnica? „ Ne! ZPDZC-1 med izjeme dela oz. zaposlovanja na črno ne uvršča t.i. prijateljskih uslug oz. dela. Velik del dela na črno se namreč lahko skriva prav pod institutom medsebojne prijateljske pomoči in se na ta način uspešno izogiba kakršnemu koli nadzoru oz. plačilu obveznosti. S tem predstavlja nelojalno konkurenco drugim pravnim osebam in samozaposlenim osebam, ki svojo dejavnost opravljajo na legalen in registriran način", dodajajo na FURS.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Brezplačna pomoč na kmetijah ni delo na črno!