Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Katica in Peter Leopold sta obhajala zlati pir

Zlata poroka LeopoldV mesecu decembru, ko je nekako največ takšnih in drugačnih praznovanj, sta poseben dogodek obeležila tudi Katica in Peter Leopold iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. V krogu domačih in prijateljev sta namreč praznovala zlato poroko, svojo 50 letno zakonsko zvestobo sta potrdila s civilnim in cerkvenim obredom. Prvega je v domači samostanski kleti opravil župan občine Sv. Trojica David Klobasa, njuno življenjsko zgodbo pa je predstavila Barbara Cvetko Škrlec. Ob tej priliki jima je župan čestital, ter izročil darilo in spominsko listino. Slavje je pesmijo: »Ne bodi kot drugi«, polepšala njuna vnukinja Ines Leopold.

Iz samostanske kleti v bližnjo cerkev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Brezplačna pomoč na kmetijah ni delo na črno!

 

FURS pojasnjuje kako je z delom in zaposlovanjem na črno - številne dejavnosti in dela niso nezakonita ali zaposlovanje na črno

Delo na črnoGlede na to, da mnogim državljanom še sedaj ni povsem jasno, kaj sodi med delo in zaposlovanje na črno, je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), na javnost posredovala ustrezno pojasnilo z odgovori na najpogostejša vprašanja povezana s to tematiko. Tako med drugim, že uvodoma poudarjajo, da se za delo na črno ne štejejo: sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije ter prostovoljsko in dobrodelno delo, brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah, in osebno dopolnilno delo, za zaposlovanje na črno pa se ne štejejo: kratkotrajno delo, nujno delo, brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije ter prostovoljsko in dobrodelno delo.

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi zakonsko določeni pogoji. Kratkotrajno delo lahko opravljajo: zakonec, zunajzakonski partner, partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, zakonec, zunajzakonski partner, partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, potem oseba, s katero je lastnik ali solastnik družbe ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, torej starši in otroci zakonca, zunajzakonskega partnerja, partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe. Za kratkotrajno delo ni potrebno sklepati pogodbe. Kratkotrajno delo pa se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ter prepisi o varnosti in zdravju pri delu. V skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju je oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Ali lahko samostojnemu podjetniku pri delu brezplačno pomaga svakinja? Na FURS pravijo, da ne. Za kratkotrajno delo ne šteje brezplačno opravljeno delo, ki bi ga pri samostojnem podjetniku posamezniku opravljala svakinja. Kratkotrajno delo lahko opravlja oseba, s katero je samozaposlena oseba v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena. Sicer pa, prijava kratkotrajnega dela na upravni enoti od 1.1.2015 ni več potrebna, ohranja pa se dolžnost prijave v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Prijava zavarovanja je potrebna na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije; plačilo prispevka pa na FURS s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja. Če ne svakinja, ali lahko kratkotrajno delo opravlja tudi oseba (sin), ki je v sorodstveni zvezi z lastnikom ali solastnikom mikro družbe (oče), hkrati pa je zakoniti zastopnik te družbe? Delo direktorja ali prokurista v določeni gospodarski družbi se po Zakonu o dohodnini šteje za zaposlitev, zato se delo te osebe (ne glede na sorodstveno vez do lastnika družbe) pri isti gospodarski družbi ne more šteti za kratkotrajno delo. Kaj pa mama (20 ur mesečno)? Na FURS poudarjajo, da ob predpostavki, da mama pomaga pri delu v podjetju in za to ne prejme plačila, zakon predvideva opravljanje takih del v obliki kratkotrajnega dela ob izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev za kratkotrajno delo. Ena izmed omejitev je tudi časovna, in sicer se lahko kratkotrajno delo opravlja največ 40 ur mesečno...
Tudi oče lahko opravlja kratkotrajno delo, pod pogojem, da bo opravljal delo brezplačno in ne več kot 40 ur mesečno in ob predpostavki, da so izpolnjeni tudi drugi zakonsko predpisani pogoji za opravljanje kratkotrajnega dela.
Ali gre za kršitve, če vam bi pri kakšnih delih pri hiši in okolici pomagali prijatelji, ki niso sorodniki in ne sosedi, delo pa bi bilo opravljeno popolnoma brezplačno, kot medsebojna pomoč?
„Gre za kršitev, če pri delih pomaga prijatelj, ki ni sosed, oz. oseba, ki brezplačno pomaga pri delu fizični osebi, ne spada v kategorijo sorodnikov, ki jih zakon pri sorodstveni pomoči dovoljuje. ZPDZC-1 takšne pomoči ne dovoljuje in bi se situacija štela za delo oz. zaposlovanje na črno, so pa tudi izjeme, ki ne štejejo za delo oz. zaposlovanje na črno in sem med drugim sodita tudi sosedska in sorodstvena pomoč. Sosedska pomoč je omejena na sosede posameznike, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja in če je delo opravljeno brez plačila. Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena".
FURS pojasnjuje tudi ali lahko pri prekrivanju strehe fizični osebi brezplačno pomagajo sosedje. Pri tem namreč velja, da gre za izjeme od dela in zaposlovanja na črno, in sicer za sosedsko pomoč.
Tudi upokojenec, ki bo sorodniku brezplačno položil ploščice, to lahko stori in mu o tem ni treba obvestiti FURS, saj tukaj gre za sorodstveno pomoč. „Brezplačna pomoč je dovoljena na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Na kmetijah je brezplačna pomoč dovoljena le v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti in se ne nanaša na dopolnilno dejavnost na kmetiji. Sezonske konice niso le obdobja v primeru spravila primarnih kmetijskih proizvodov in odgona živine, temveč vse sezonske konice, torej tudi čas sejanja kmetijskih proizvodov, ki je tudi sezonsko oziroma časovno pogojeno. Brezplačno lahko na kmetiji ob sezonskih konicah pomaga kdorkoli, ne glede na bližino bivanja, sorodstvene vezi in ne glede na to, ali ima registrirano dejavnost", pravijo na FURS, kjer so pojasnili tudi, kaj je humanitarno, karitativno in prostovoljsko delo? Med izjeme od dela in zaposlovanja na črno med drugim šteje humanitarno, karitativno in prostovoljsko delo kot brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki so registrirane kot humanitarne ali karitativne organizacije ter organizirano prostovoljsko delo v okviru drugih nevladnih organizacij. Prostovoljsko delo šteje opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo. Katere pogoje mora izpolnjevati prostovoljska organizacija in prostovoljec za opravljanje prostovoljnega dela v taki organizaciji, določa Zakon o prostovoljstvu, ki opredeljuje, kaj prostovoljstvo je. Določa pravice in obveznosti prostovoljca in prostovoljske organizacije, prav tako pa vlogo države in lokalnih samoupravnih skupnosti na področju razvoja prostovoljstva.
Prostovoljstvo je oblika dela, za katerega oseba ne dobi plačila. Osebi, ki izvaja prostovoljna dejanja rečemo prostovoljec oz. volonter. Prostovoljstvo deluje na različnih področjih - socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah in na mnogih drugih področjih. Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Prostovoljec je lahko vsakdo, omejitve so predvidene za otroke, mladoletne osebe ter osebe z omejeno poslovno sposobnostjo. Kot prostovoljec se šteje posameznik, ki izvaja prostovoljsko delo redno in najmanj 24 ur letno. Prostovoljske organizacije so pravne osebe zasebnega prava, vpisane v register prostovoljskih organizacij".
Sosedska pomoč med sosedi posamezniki je dovoljena, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, kar pomeni, da morata biti soseda glede na registrirano stalno oz. začasno prebivališče. Torej sosed lahko pomaga sosedu pri gradnji nove hiše, ki jo sicer sosed gradi izven svojega sedanjega prebivališča, če sta soseda glede njegovega sedanjega prebivališča. Glede določanja bližine med sosedi v smislu prebivanja pa je treba presojati od primera do primera. Presoja o tem je v veliki meri odvisna tudi od tega, za kakšno področje oz. vrsto naselja gre, ali gre za urbano ali za ruralno naselje. V strnjenih blokovskih naseljih je lahko sosedska pomoč, če soseda živita v istem bloku, pojem iste ulice pa je lahko že tako širok, da v vseh primerih težko govorimo o sosedih. Po drugi strani pa je na ruralnem področju potrebno presojati na drug način, razdalje med sosedi so povsem drugačne kot v urbanih naseljih. Sosedska pomoč se v določenih primerih lahko upošteva tudi, če prebivalca nista iz iste vasi, vendar pa iz njune bližine ali lokacije izhaja, da gre za sosedsko pomoč, poseben primer so samotne hribovske kmetije, pa še bi lahko naštevali.
Ali lahko frizerka, zastonj postriže prijateljico, čeprav ni soseda ali sorodnica? „ Ne! ZPDZC-1 med izjeme dela oz. zaposlovanja na črno ne uvršča t.i. prijateljskih uslug oz. dela. Velik del dela na črno se namreč lahko skriva prav pod institutom medsebojne prijateljske pomoči in se na ta način uspešno izogiba kakršnemu koli nadzoru oz. plačilu obveznosti. S tem predstavlja nelojalno konkurenco drugim pravnim osebam in samozaposlenim osebam, ki svojo dejavnost opravljajo na legalen in registriran način", dodajajo na FURS.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Brezplačna pomoč na kmetijah ni delo na črno!