Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Četrt stoletja v službi ekologije in estetike

 

Radenski SIM uspešno posluje že 25 let

SIM jubilejKot da je bilo včeraj, a minilo je že 25 let odkar je nastalo eno prvih samostojnih podjetij na radgonskem območju. Nastal je SIM, ki tako prav v teh poletnih dneh obeležuje srebrni jubilej. Zgodilo se je junija leta 1990, ko je 16. junija bilo ustanovljeno podjetje SIM - turistično in trgovinsko podjetje Radenci d.o.o.. Trije znanci in prijatelji so ustanovili podjetje, ki so ga poimenovali po začetnicah svojih priimkov, in sicer: Anton Sečko, Erik Ivanuša in Zlatko Mir, torej nastal je SIM Radenci. Čeprav so najprej načrtovali zagotavljanje oskrbe tranzitnih gostov na vseh mejnih prehodih s svežimi pijačami in prigrizki, pa se je poslovna pot, ki je bila prilagojena trenutnim gospodarskim in političnim razmeram v Sloveniji in Evropi, v zadnjih 25 letih popolnoma spremenila.

Danes je to turistično in trgovsko podjetje, ki je pooblaščeni uvoznik izdelkov za ogrevanje, vodovod in kanalizacijo, kar predstavlja 60 % posla. Ostali del dejavnosti SIM-a predstavljajo komunalne in gradbene storitve ter upravljanje 265 stanovanj v 20 objektih v Radencih in v drugih krajih. Vsekakor pa je pomembna novica, ki so jo objavili ob praznovanju jubileja, da bodo v prihodnjih letih gradili veliki prodajni center.
Prva večja prelomnica v zgodovini podjetja je bila leta 1993, ko so v bližini nekdanje vrtnarije Radenske v Radencih odprli prvo trgovino s tehničnim blagom Tehnosim. Večja prelomnica pa je vsekakor nakup 100-odstotnega deleža podjetja Radenska Ekoss konec leta 2004 in s tem dopolnitev trgovske s komunalno dejavnostjo. Takrat so tudi pridobili večje poslovne prostore in prevzeli kar 31 zaposlenih - do sedaj so število zaposlenih zmanjšali na 27, še vedno pa uspešno upravljajo vodovodno in kanalizacijsko omrežje in vzdržujejo javne in parkovne površine. Zaradi uspešnega poslovanja (leta 2004 so imeli 540 tisoč evrov prihodkov in 70 tisoč evrov dobička, lani pa 2,8 milijonov evrov prihodkov in 250 tisoč evrov dobička) smelo razmišljajo o nadaljnjih načrtih, kamor spada gradnja prodajnega centra in začetek nove proizvodne dejavnosti. Sploh pa bi zaenkrat lahko dejali, kako je SIM četrt stoletja v službi estetike in ekologije.
Zagon SIM Radenci d.o.o. je sicer nekoliko splahnil že ob ustanovitvi, saj jim takratna oblast tega enostavno ni dovolila izvajati dejavnosti za katero so se registrirali, torej zagotavljanje oskrbe tranzitnih gostov na vseh mejnih prehodih s svežimi pijačami in prigrizki. Da pa bi podjetje obdržali pri življenju, so novopečeni podjetniki pričeli izvajati sejemsko prodajo, ki je takrat doživljala razmah, saj se je z odprtjem meja, razmahnila trgovina, ljudje pa so kar hlepeli po tovrstnih artiklih, predvsem tistih iz tujine. Zato so marca 1993 v Radencih odprli prvo trgovino s tehničnim blagom Tehnosim, s tem se je nekako pričel nadaljnji razvoj podjetja. Večja prelomnica je omenjeni nakup 100 % deleža podjetja Radenska Ekoss d.o.o., ki se je ukvarjal z dejavnostjo komunalnih storitev (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode, urejanje in vzdrževanje javnih in parkovnih površin, upravljanje več stanovanjskih objektov...). Z nakupom podjetja, so pridobili večje poslovne prostore, s tem pa možnost preselitve trgovine Tehnosim na novo lokacijo, kjer je tudi danes, na Panonski cesti v Radencih.
„Danes smo na slovenskem trgu pooblaščeni uvoznik in distributer za paleto proizvodov za ogrevanje, vodovod ter kanalizacijskih cevi (Itap, Apros, System group, Rototec, Sanha, Peštan, Slovarm, Antič Kosta,...), vsi proizvodi pa sodijo v sam evropski vrh po kakovosti. Naša največja skrb je usmerjena k našim kupcem, k zagotavljanju najboljših pogojev za bivanje in delovanje, k varčevanju z energijo in varovanju okolja na dolgi rok. Za našimi dejanji stojijo izkušnje, ki smo si jih pridobivali skozi vrsto preteklih let, zaupanje, ki smo si ga pridobili s strani naših kupcev, strokovnost, ki jo vsak trenutek nadgrajujemo z novim znanjem", pravi solastnik podjetja Zlatko Mir, ki dodaja, kako v SIM zagotavljajo strokovno svetovanje pri izbiri kateregakoli izdelka, ki ga najdemo v njihovem prodajnem programu, zagotavljajo pa tudi montažo z izkušenimi in usposobljenimi monterji.
Zavedajo se, da storitev, ki je opravljena kakovostno, strokovno in z odgovornim odnosom do kupca, lahko zagotavlja zadovoljstvo na dolgi rok. „Smo več kot le dobavitelj in prodajalec! Edina prava pot k dobrim rezultatom je ustvarjanje takega vzdušja v podjetju, ki ljudi motivira k inovativnosti in ustvarjalnosti. Zato sodelavce spodbujamo, da spregovorijo o svojih idejah in jih, če so prave, tudi udejanjijo. Skupaj vedno znova iščemo nove poti za zadovoljstvo naših kupcev.
Naloge, ki nam jih narekujejo naša delovna mesta, opravljamo po svojih najboljših močeh. Stremimo k temu, da tisto, kar počnemo, opravimo najbolje, kar se da učinkovito in v čim krajšem času", pravi Mir in dodaja, da je njihova osnovna dejavnost veleprodaja in maloprodaja trgovskega – tehničnega blaga (vodovod, toplovod, kanalizacija, barve, laki, sanitarna oprema, dimne cevi, gradbeni material...).
Vzporedno izvajajo še druge dejavnosti, kot so: Oskrba s pitno vodo; Odvajanje in čiščenje odpadne vode; Urejanje in vzdrževanje javnih, parkovnih in zasebnih površin; Izvajanje storitvene dejavnosti (obnove kopalnic, inštalaterska dela, manjša gradbena dela,...); Upravljanje več stanovanjskih objektov. Svoje izdelke in storitve prodajajo v glavnem na slovenskem trgu, v zadnjem času pa po trgovskem blagu vedno več povprašujejo avstrijski kupci. V okviru strategije poslovanja so si zastavili cilj uravnotežene prodaje na celotnem področju Slovenije (veleprodaja), s storitvami pa v pomurskem prostoru. „Kakovost v najširšem smislu ustvarjamo, ohranjamo in smo zanjo odgovorni vsi zaposleni. S sistematičnim pristopom želimo presegati zahteve odjemalcev – kupcev in dosegati zastavljene cilje poslovanja. Poslovna uspešnost temelji na zavzetosti in znanju zaposlenih. Prizadevamo si pridobiti, motivirati in obdržati zavzete in sposobne sodelavce in graditi kulturo sodobnega podjetja. Vlaganje v znanje in razvoj vseh zaposlenih omogoča, da dosegajo zelo dobre rezultate dela na svojih področjih dela. Naša osnovna naloga je omogočati ljudem osnovno oskrbo s tehničnim blagom, ki ga potrebujemo za vsakodnevno življenje, hkrati pa preko javno gospodarske službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanjem in čiščenjem odpadne vode skrbimo za zdravo, kakovostno in okolju prijazno življenje. Vse to uresničujemo z bogato paleto izdelkov in storitev – z vlaganjem v ljudi in okolje, s sponzorstvom in donatorstvom", poudarjajo v SIM.
Podjetje utrjuje svoj položaj, enega vodilnih trgovcev tehničnega blaga v pomurskem prostoru in SV Sloveniji. To dosegajo samostojno s krepitvijo dolgoročnih poslovnih povezav in partnerskih odnosov na področju razvoja, oskrbe z izdelki in trženja. Znanje, sposobnost, inovativnost, delavnost in iznajdljivost, ki jih premorejo, jim omogočajo, da so hitri. Njihov cilj je biti kvaliteten. Ne samo pri prodaji, temveč tudi pri odkrivanju novih potreb na trgih. To dosegajo z učinkovitim spremljanjem potreb na trgu, fleksibilnostjo dobave trgovske blaga in ne nazadnje, kar je najbolj pomembno, z ugodnimi cenami. „S hitro odzivnostjo in sposobnostjo prilagajanja obvladujemo ovire, ki nam jih postavljajo različne tržne in zakonodajne zahteve. Znamo se spoprijeti z vsakršnimi izzivi – ne glede na velikost in prizorišče projekta. S fleksibilnimi rešitvami znamo upravičiti pričakovanja partnerjev. V SIM-u gradimo dobre medsebojne odnose. Ti so temelj za spoštljiv odnos do naših partnerjev: kupcev, dobaviteljev, lastnikov in vseh, s katerimi živimo. Šele z dobrimi in odprtimi medčloveškimi odnosi je mogoče poslovno uspešnost združevati z našim temeljnim poslanstvom", so prepričani v podjetju SIM.
Prav tako so prepričani, da jim vpetost v okolje nalaga, da sodelujejo z vsemi javnimi institucijami ter ostalimi civilnimi združenji. Zavedajo se svoje odgovornosti, zato vsako leto namenijo sredstva za delovanje raznih kulturnih, športnih in ostalih društev, s tem pa jim omogočijo, da lahko izražajo svojo kreativnost vsak na svojem področju. Pojavljajo se kot donator v obliki finančnih sredstev in tudi na druge načine. Svoje poslanstvo so v zadnjem času nadgradili še z nabavo avtomatskega defibrilatorja, ki je nameščen v trgovini Tehnosim in je namenjen splošni uporabi. Za svoje poslovanje in pomoč lokalni skupnosti je SIM prejel razlina priznanja in nagrade, med drugim v letu 2012 tudi Zlato priznanje občine Radenci.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Četrt stoletja v službi ekologije in estetike