Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Še strela je pustila Šadlovo gostilno

( 1 Ocena ) 

Gostilna Šadl v Križevcih pri Ljutomeru že od leta 1901 sprejema lačne, žejne ter plesa, veselja in zabave željne - čeprav je gospodar pomagal partizanom, so ga pustili pri miru

Gostilna ŠadlTudi na skrajnem severovzhodu države, v Prlekiji in zlasti v Prekmurju, ki se je matici domovini priključilo šele leta 1918, več kot stoletje neprekinjeno deluje več gostiln. In med njimi je tudi daleč znana Gostilna Šadl, ki že od davnega leta 1901 ponosno stoji ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ljutomer, v središču Križevcev. V sto štirinajstih letih, koliko že ponuja hrano, pijačo, glasbo..., je gostilna Šadl zamenjala kar nekaj generacij, kar 80 let pa je bila pod okriljem iste družinske korenine.

Današnja lastnica objekta, ki je od lepe kmečke hiške, s pogostimi dozidavami, nadzidavami in širitvami, skozi desetletja postala ena najpomembnejših gostinskih objektov v Prlekiji, Maja Šadl Topolšek, sicer ni prepričana, kdo je v objektu začel z gostinstvom, po pričevanju svojih prednikov pa nam je kljub temu povedala veliko koristnih podatkov. Njen pradedek Jože Kos, ki je nekoč imel gostilno v neposredni bližini (današnji hostel) je namreč davnega leta 1931 kupil že vpeljali gostinski objekt, ki je tam deloval že 30 let.
„Hišo je pradedek podaril svoji hčerki, moji babici Dragici Šadl, ki je takrat bila stara 17 let. Tako je gostilna dobila ime 'Šadl', v njej pa sta nekoč, poleg gostilne, bili še mesnica in trgovina, kjer so se ustavljali gostje in kupci od blizu in daleč. Zraven so bili tudi veliki hlevi, kjer so se lahko spočili tudi konji, saj so Križevci domovina kasačev. Hkrati je bila tam tudi neke vrsta postojanka za živali. Lastniki teh so si hrano prinesli s seboj, pijačo pa so kupili v gostilni in vsi so bili zadovoljni, čeprav je bila huda stiska. Posebej se spominjam trgovcev s suho robo iz Ribnice, ki so spali pri nas, podnevi pa so trgovali", nam je razlagala Maja Slavič Šadl Topolšek, ki je gostilno podedovala leta 1985, saj je babica Dragica uspešno gospodarila več kot pol stoletja.
Še posebej hudo je bilo med 2. svetovno vojno, ko so domačine pošiljali v taborišča in izgnanstva, predvsem ker so pomagali partizanom. „Tudi moj oče je pomagal partizanom, a ga k sreči nihče ni prijavil in ga niso odpeljali. Po vojni in tudi vse do sedaj, je glavna hrana pri nas bila vezana na Prlekijo in tukajšnje podeželje. Občudovala sem svojo babico Dragico, ki je tudi ko je bila stara 80 let z veseljem pomagala. Na našo znamenito kislo žüpo so ljudje radi hodili. Tudi golaž, posebej pa svinjska pečenka s kožico, sta bila priljubljena, pa govedina v solati. Nekoč je iz naše kuhinje posebej lepo dišalo. Največ gostov je bilo ob nedeljah, po sv. Maši, in večina jih je uživala v naših specialitetah, zlasti v hrustljavi pečenki in praženem krompirju. Seveda ni manjkalo niti drugih kmečkih jedi, kot so zelje, repa, vampi ipd., in dobro nam je šlo, saj sta v Križevcih in okolici takrat bili le dve gostilni", pravi Maja, ki je od babice, ki je umrla leta 2003, prevzela lokal ob osamosvojitvi, leta 1991. Domačini vedo povedati, da je gostilno Šadl imel rad tudi bog, saj je ob nekem neurju, leta 1990 strela zadela bližnjo cerkev sv. Križa ter povzročila veliko škodo, saj je med drugim bil uničen tudi cerkveni stolp, gostilna Šadl pa je ostala nedotaknjena.
Po dvajsetih letih, torej leta 2011 je Maja svojo priljubljeno gostilno oddala v najem Manfredu Vreči, ki je več kot 20 let bil zaposlen pri njej. Manfred je nadaljeval tradicijo dobre gostilne, in danes imajo pri Šadlu skoraj 150 sedežev, ter pestro izbiro pizz iz krušne peči, domače prleške specialitete, ter slovenske in mednarodne jedi ter kosila. Dnevno pripravljajo sveže malice, ki jih vozijo po številnih podjetjih v okolici, in tudi kosila. Ustrežejo pa tudi bolj zahtevnim gostom s pripravo raznih zrezkov, ribjih jedi, jedi na žaru, poskrbijo pa tudi za vegetarijance. „Posebej smo odprti za zaključene družbe, cateringe, obilne in okusne malice in kosila, mnogi pa radi posežejo po zaščitenem domačem mesu iz tünke, pa krapcih, postržjačah, domačih narezkih ipd.", pove Manfred Vreča, ki zaposluje pet ljudi.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Še strela je pustila Šadlovo gostilno