Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Še strela je pustila Šadlovo gostilno

( 1 Ocena ) 

Gostilna Šadl v Križevcih pri Ljutomeru že od leta 1901 sprejema lačne, žejne ter plesa, veselja in zabave željne - čeprav je gospodar pomagal partizanom, so ga pustili pri miru

Gostilna ŠadlTudi na skrajnem severovzhodu države, v Prlekiji in zlasti v Prekmurju, ki se je matici domovini priključilo šele leta 1918, več kot stoletje neprekinjeno deluje več gostiln. In med njimi je tudi daleč znana Gostilna Šadl, ki že od davnega leta 1901 ponosno stoji ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ljutomer, v središču Križevcev. V sto štirinajstih letih, koliko že ponuja hrano, pijačo, glasbo..., je gostilna Šadl zamenjala kar nekaj generacij, kar 80 let pa je bila pod okriljem iste družinske korenine.

Današnja lastnica objekta, ki je od lepe kmečke hiške, s pogostimi dozidavami, nadzidavami in širitvami, skozi desetletja postala ena najpomembnejših gostinskih objektov v Prlekiji, Maja Šadl Topolšek, sicer ni prepričana, kdo je v objektu začel z gostinstvom, po pričevanju svojih prednikov pa nam je kljub temu povedala veliko koristnih podatkov. Njen pradedek Jože Kos, ki je nekoč imel gostilno v neposredni bližini (današnji hostel) je namreč davnega leta 1931 kupil že vpeljali gostinski objekt, ki je tam deloval že 30 let.
„Hišo je pradedek podaril svoji hčerki, moji babici Dragici Šadl, ki je takrat bila stara 17 let. Tako je gostilna dobila ime 'Šadl', v njej pa sta nekoč, poleg gostilne, bili še mesnica in trgovina, kjer so se ustavljali gostje in kupci od blizu in daleč. Zraven so bili tudi veliki hlevi, kjer so se lahko spočili tudi konji, saj so Križevci domovina kasačev. Hkrati je bila tam tudi neke vrsta postojanka za živali. Lastniki teh so si hrano prinesli s seboj, pijačo pa so kupili v gostilni in vsi so bili zadovoljni, čeprav je bila huda stiska. Posebej se spominjam trgovcev s suho robo iz Ribnice, ki so spali pri nas, podnevi pa so trgovali", nam je razlagala Maja Slavič Šadl Topolšek, ki je gostilno podedovala leta 1985, saj je babica Dragica uspešno gospodarila več kot pol stoletja.
Še posebej hudo je bilo med 2. svetovno vojno, ko so domačine pošiljali v taborišča in izgnanstva, predvsem ker so pomagali partizanom. „Tudi moj oče je pomagal partizanom, a ga k sreči nihče ni prijavil in ga niso odpeljali. Po vojni in tudi vse do sedaj, je glavna hrana pri nas bila vezana na Prlekijo in tukajšnje podeželje. Občudovala sem svojo babico Dragico, ki je tudi ko je bila stara 80 let z veseljem pomagala. Na našo znamenito kislo žüpo so ljudje radi hodili. Tudi golaž, posebej pa svinjska pečenka s kožico, sta bila priljubljena, pa govedina v solati. Nekoč je iz naše kuhinje posebej lepo dišalo. Največ gostov je bilo ob nedeljah, po sv. Maši, in večina jih je uživala v naših specialitetah, zlasti v hrustljavi pečenki in praženem krompirju. Seveda ni manjkalo niti drugih kmečkih jedi, kot so zelje, repa, vampi ipd., in dobro nam je šlo, saj sta v Križevcih in okolici takrat bili le dve gostilni", pravi Maja, ki je od babice, ki je umrla leta 2003, prevzela lokal ob osamosvojitvi, leta 1991. Domačini vedo povedati, da je gostilno Šadl imel rad tudi bog, saj je ob nekem neurju, leta 1990 strela zadela bližnjo cerkev sv. Križa ter povzročila veliko škodo, saj je med drugim bil uničen tudi cerkveni stolp, gostilna Šadl pa je ostala nedotaknjena.
Po dvajsetih letih, torej leta 2011 je Maja svojo priljubljeno gostilno oddala v najem Manfredu Vreči, ki je več kot 20 let bil zaposlen pri njej. Manfred je nadaljeval tradicijo dobre gostilne, in danes imajo pri Šadlu skoraj 150 sedežev, ter pestro izbiro pizz iz krušne peči, domače prleške specialitete, ter slovenske in mednarodne jedi ter kosila. Dnevno pripravljajo sveže malice, ki jih vozijo po številnih podjetjih v okolici, in tudi kosila. Ustrežejo pa tudi bolj zahtevnim gostom s pripravo raznih zrezkov, ribjih jedi, jedi na žaru, poskrbijo pa tudi za vegetarijance. „Posebej smo odprti za zaključene družbe, cateringe, obilne in okusne malice in kosila, mnogi pa radi posežejo po zaščitenem domačem mesu iz tünke, pa krapcih, postržjačah, domačih narezkih ipd.", pove Manfred Vreča, ki zaposluje pet ljudi.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Še strela je pustila Šadlovo gostilno