Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Še strela je pustila Šadlovo gostilno

( 1 Ocena ) 

Gostilna Šadl v Križevcih pri Ljutomeru že od leta 1901 sprejema lačne, žejne ter plesa, veselja in zabave željne - čeprav je gospodar pomagal partizanom, so ga pustili pri miru

Gostilna ŠadlTudi na skrajnem severovzhodu države, v Prlekiji in zlasti v Prekmurju, ki se je matici domovini priključilo šele leta 1918, več kot stoletje neprekinjeno deluje več gostiln. In med njimi je tudi daleč znana Gostilna Šadl, ki že od davnega leta 1901 ponosno stoji ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ljutomer, v središču Križevcev. V sto štirinajstih letih, koliko že ponuja hrano, pijačo, glasbo..., je gostilna Šadl zamenjala kar nekaj generacij, kar 80 let pa je bila pod okriljem iste družinske korenine.

Današnja lastnica objekta, ki je od lepe kmečke hiške, s pogostimi dozidavami, nadzidavami in širitvami, skozi desetletja postala ena najpomembnejših gostinskih objektov v Prlekiji, Maja Šadl Topolšek, sicer ni prepričana, kdo je v objektu začel z gostinstvom, po pričevanju svojih prednikov pa nam je kljub temu povedala veliko koristnih podatkov. Njen pradedek Jože Kos, ki je nekoč imel gostilno v neposredni bližini (današnji hostel) je namreč davnega leta 1931 kupil že vpeljali gostinski objekt, ki je tam deloval že 30 let.
„Hišo je pradedek podaril svoji hčerki, moji babici Dragici Šadl, ki je takrat bila stara 17 let. Tako je gostilna dobila ime 'Šadl', v njej pa sta nekoč, poleg gostilne, bili še mesnica in trgovina, kjer so se ustavljali gostje in kupci od blizu in daleč. Zraven so bili tudi veliki hlevi, kjer so se lahko spočili tudi konji, saj so Križevci domovina kasačev. Hkrati je bila tam tudi neke vrsta postojanka za živali. Lastniki teh so si hrano prinesli s seboj, pijačo pa so kupili v gostilni in vsi so bili zadovoljni, čeprav je bila huda stiska. Posebej se spominjam trgovcev s suho robo iz Ribnice, ki so spali pri nas, podnevi pa so trgovali", nam je razlagala Maja Slavič Šadl Topolšek, ki je gostilno podedovala leta 1985, saj je babica Dragica uspešno gospodarila več kot pol stoletja.
Še posebej hudo je bilo med 2. svetovno vojno, ko so domačine pošiljali v taborišča in izgnanstva, predvsem ker so pomagali partizanom. „Tudi moj oče je pomagal partizanom, a ga k sreči nihče ni prijavil in ga niso odpeljali. Po vojni in tudi vse do sedaj, je glavna hrana pri nas bila vezana na Prlekijo in tukajšnje podeželje. Občudovala sem svojo babico Dragico, ki je tudi ko je bila stara 80 let z veseljem pomagala. Na našo znamenito kislo žüpo so ljudje radi hodili. Tudi golaž, posebej pa svinjska pečenka s kožico, sta bila priljubljena, pa govedina v solati. Nekoč je iz naše kuhinje posebej lepo dišalo. Največ gostov je bilo ob nedeljah, po sv. Maši, in večina jih je uživala v naših specialitetah, zlasti v hrustljavi pečenki in praženem krompirju. Seveda ni manjkalo niti drugih kmečkih jedi, kot so zelje, repa, vampi ipd., in dobro nam je šlo, saj sta v Križevcih in okolici takrat bili le dve gostilni", pravi Maja, ki je od babice, ki je umrla leta 2003, prevzela lokal ob osamosvojitvi, leta 1991. Domačini vedo povedati, da je gostilno Šadl imel rad tudi bog, saj je ob nekem neurju, leta 1990 strela zadela bližnjo cerkev sv. Križa ter povzročila veliko škodo, saj je med drugim bil uničen tudi cerkveni stolp, gostilna Šadl pa je ostala nedotaknjena.
Po dvajsetih letih, torej leta 2011 je Maja svojo priljubljeno gostilno oddala v najem Manfredu Vreči, ki je več kot 20 let bil zaposlen pri njej. Manfred je nadaljeval tradicijo dobre gostilne, in danes imajo pri Šadlu skoraj 150 sedežev, ter pestro izbiro pizz iz krušne peči, domače prleške specialitete, ter slovenske in mednarodne jedi ter kosila. Dnevno pripravljajo sveže malice, ki jih vozijo po številnih podjetjih v okolici, in tudi kosila. Ustrežejo pa tudi bolj zahtevnim gostom s pripravo raznih zrezkov, ribjih jedi, jedi na žaru, poskrbijo pa tudi za vegetarijance. „Posebej smo odprti za zaključene družbe, cateringe, obilne in okusne malice in kosila, mnogi pa radi posežejo po zaščitenem domačem mesu iz tünke, pa krapcih, postržjačah, domačih narezkih ipd.", pove Manfred Vreča, ki zaposluje pet ljudi.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Še strela je pustila Šadlovo gostilno