Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Še strela je pustila Šadlovo gostilno

( 1 Ocena ) 

Gostilna Šadl v Križevcih pri Ljutomeru že od leta 1901 sprejema lačne, žejne ter plesa, veselja in zabave željne - čeprav je gospodar pomagal partizanom, so ga pustili pri miru

Gostilna ŠadlTudi na skrajnem severovzhodu države, v Prlekiji in zlasti v Prekmurju, ki se je matici domovini priključilo šele leta 1918, več kot stoletje neprekinjeno deluje več gostiln. In med njimi je tudi daleč znana Gostilna Šadl, ki že od davnega leta 1901 ponosno stoji ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ljutomer, v središču Križevcev. V sto štirinajstih letih, koliko že ponuja hrano, pijačo, glasbo..., je gostilna Šadl zamenjala kar nekaj generacij, kar 80 let pa je bila pod okriljem iste družinske korenine.

Današnja lastnica objekta, ki je od lepe kmečke hiške, s pogostimi dozidavami, nadzidavami in širitvami, skozi desetletja postala ena najpomembnejših gostinskih objektov v Prlekiji, Maja Šadl Topolšek, sicer ni prepričana, kdo je v objektu začel z gostinstvom, po pričevanju svojih prednikov pa nam je kljub temu povedala veliko koristnih podatkov. Njen pradedek Jože Kos, ki je nekoč imel gostilno v neposredni bližini (današnji hostel) je namreč davnega leta 1931 kupil že vpeljali gostinski objekt, ki je tam deloval že 30 let.
„Hišo je pradedek podaril svoji hčerki, moji babici Dragici Šadl, ki je takrat bila stara 17 let. Tako je gostilna dobila ime 'Šadl', v njej pa sta nekoč, poleg gostilne, bili še mesnica in trgovina, kjer so se ustavljali gostje in kupci od blizu in daleč. Zraven so bili tudi veliki hlevi, kjer so se lahko spočili tudi konji, saj so Križevci domovina kasačev. Hkrati je bila tam tudi neke vrsta postojanka za živali. Lastniki teh so si hrano prinesli s seboj, pijačo pa so kupili v gostilni in vsi so bili zadovoljni, čeprav je bila huda stiska. Posebej se spominjam trgovcev s suho robo iz Ribnice, ki so spali pri nas, podnevi pa so trgovali", nam je razlagala Maja Slavič Šadl Topolšek, ki je gostilno podedovala leta 1985, saj je babica Dragica uspešno gospodarila več kot pol stoletja.
Še posebej hudo je bilo med 2. svetovno vojno, ko so domačine pošiljali v taborišča in izgnanstva, predvsem ker so pomagali partizanom. „Tudi moj oče je pomagal partizanom, a ga k sreči nihče ni prijavil in ga niso odpeljali. Po vojni in tudi vse do sedaj, je glavna hrana pri nas bila vezana na Prlekijo in tukajšnje podeželje. Občudovala sem svojo babico Dragico, ki je tudi ko je bila stara 80 let z veseljem pomagala. Na našo znamenito kislo žüpo so ljudje radi hodili. Tudi golaž, posebej pa svinjska pečenka s kožico, sta bila priljubljena, pa govedina v solati. Nekoč je iz naše kuhinje posebej lepo dišalo. Največ gostov je bilo ob nedeljah, po sv. Maši, in večina jih je uživala v naših specialitetah, zlasti v hrustljavi pečenki in praženem krompirju. Seveda ni manjkalo niti drugih kmečkih jedi, kot so zelje, repa, vampi ipd., in dobro nam je šlo, saj sta v Križevcih in okolici takrat bili le dve gostilni", pravi Maja, ki je od babice, ki je umrla leta 2003, prevzela lokal ob osamosvojitvi, leta 1991. Domačini vedo povedati, da je gostilno Šadl imel rad tudi bog, saj je ob nekem neurju, leta 1990 strela zadela bližnjo cerkev sv. Križa ter povzročila veliko škodo, saj je med drugim bil uničen tudi cerkveni stolp, gostilna Šadl pa je ostala nedotaknjena.
Po dvajsetih letih, torej leta 2011 je Maja svojo priljubljeno gostilno oddala v najem Manfredu Vreči, ki je več kot 20 let bil zaposlen pri njej. Manfred je nadaljeval tradicijo dobre gostilne, in danes imajo pri Šadlu skoraj 150 sedežev, ter pestro izbiro pizz iz krušne peči, domače prleške specialitete, ter slovenske in mednarodne jedi ter kosila. Dnevno pripravljajo sveže malice, ki jih vozijo po številnih podjetjih v okolici, in tudi kosila. Ustrežejo pa tudi bolj zahtevnim gostom s pripravo raznih zrezkov, ribjih jedi, jedi na žaru, poskrbijo pa tudi za vegetarijance. „Posebej smo odprti za zaključene družbe, cateringe, obilne in okusne malice in kosila, mnogi pa radi posežejo po zaščitenem domačem mesu iz tünke, pa krapcih, postržjačah, domačih narezkih ipd.", pove Manfred Vreča, ki zaposluje pet ljudi.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Še strela je pustila Šadlovo gostilno