Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenski prometni strokovnjaki na Madžarskem

 

Slovenska strokovna delegacija je med drugimi spoznala madžarski elektronski sistem cestnine, HU-GO, ki je uporabniku prijazen in je bil uresničen s 45 milijonov evrov manj sredstev, kot je bilo načrtovano v prvotnem proračunu

Cestninjenje MadžarskaGlede na to, da v Sloveniji že nekaj let razmišljamo o spremembi avtocestnega sistema cestnine, ne preseneča dejstvo, da stroka išče najustreznejšo varianto za to vse več kot poceni spremembo. In tako so strokovnjaki zveze ITS (Intelligent Transport Systems) iz Slovenije te dni spoznavali rešitve madžarske prometne tehnologije z njenimi delujočimi modeli. V okviru obiska so slovenski strokovni delegaciji poleg prometno – informacijskega sistema Magyar Közút Nonprofit Kft.-ja in obratovalnih tehnologij, ki jih uporabljajo avtocestna inženirstva Nemzeti Útdíjfizetési Szolgáltató Zrt.-ja, predstavili tudi elektronski sistem cestnine, HU-GO, ki so ga Madžari uvedli pred dvema letoma. Sistem je požel mednarodna priznanja, saj je imela izvedba izredno ugodne stroške. Ta sistem je posebej aktualen za slovensko prometno stroko, ker stoji Slovenija na pragu uresničitve elektronskega sistema cestnine.

Društvo ITS Slovenije, ki združuje najpomembnejše deležnike področja inteligentnih transportnih sistemov in storitev v Sloveniji, je strokovno ekskurzijo posvetila tudi zbiranju izkušenj v tujini z namenom, da spozna tehnologije Madžarske. O tem, kaj so videli, je Robert Rijavec, predsednik ITS Slovenije povedal: „Madžarska je naredila resne korake naprej ne le glede uspešno uresničenega sistema cestnine, ampak glede celotnega razvoja in izgradnje ITS na svojem avtocestnem omrežju. Z našega vidika si vsekakor zasluži izpostavljeno pozornost za zelo moderen sistem e-cestnine vozil skupne mase nad 3,5 ton. Sistem je lahko v tehnološki povezavi vzoren Sloveniji in drugim državam, če bi želele razširiti uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku tudi na druge ceste, torej ne le avtoceste. V bližnji prihodnosti bi lahko v Sloveniji uporabljali številne rešitve, ki smo jih videli tukaj, medtem pa bomo krepili tudi slovensko-madžarski strokovni in prijateljski stik".
Seznanitev z delovanjem in procesi, ki so vodili k uresničitvi madžarskega sistema e-cestnine, HU-GO-ja, je lahko izredno koristno slovenskim prometnim strokovnjakom, saj Slovenija po dveh neuspešnih razpisih oktobra zaključi ponovni razpis za izvedbo elektronskega sistema cestnine.
Največja prednost madžarskega HU-GO-ja poleg ugodnih stroškov in kratkoročne povrnitve je to, da deluje kot odprt sistem, to pomeni, da ga lahko uporablja uporabnik iz katerekoli države in s kakršno koli krovno enoto oziroma nudi možnost za nabavo t.i. relacijskih kart tistim, ki uporabljajo madžarske cestninske ceste priložnostno, tudi brez OBU-ja. S tem so Madžari uresničili inteligentno tehnološko rešitev, ki je bila poceni, saj so privarčevali s tem, da ni bilo potrebno nabaviti več stotisoč krovnih enot. Odprt sistem in možnost uporabe brez OBU-ja pa ga delata še bolj prijaznega uporabniku, kar je v Evropi edinstveno.
Omenjene tehnološke rešitve slovenski razpis v trenutni obliki ne podpira, čeprav direktive EU dajejo možnost za to, saj znatno poenostavi izvedbo, pridružitev strank k sistemu, kar bi DARS-u privarčevalo logistiko OBU-jev. Uresničitev sistema HU-GO, ki je požel mednarodno stokovno priznanje, tudi na Madžarskem ni bila enostavna. Prvi madžarski razpis, ki je predpisal obvezno nabavo 300 tisoč komadov krovnih enot (OBU) – kar je sedaj predpis tudi v slovenskem razpisu – je bil neuspešen. Nato so razpisali nov razpis, njihova prizadevanja pa so dosegla uspeh. Z uresničenim sistemom so Madžari privarčevali 45 milijonov evrov, če primerjamo z najboljšo ponudbo prvega razpisa. Tako je celotna izvedba stala skupaj 72 milijonov evrov, kar je vsekakor ugodno, saj se je znesek povrnil že v prvih 2,5 mesecih cestninjenja: obratovalni stroški so v prvem letu znašali 33 milijona evrov, kar je le 6,7 % celotne letne cestnine (cca. 500 milijonov evrov). Nov, enostavni in ekonomični sistem, ki temelji na določitvi geografske lege kraja, je uresničilo telematsko podjetje madžarskega trga, i-Cell.
Vse to je lahko model, ki ga morajo Slovenci premisliti, saj medtem, ko je tranzitni promet na Madžarskem celotnega tovornega prometa 50 %, ta v Sloveniji presega 60 %. Madžarska prometna stroka in strokovnjaki upajo, da so lahko predstavili slovenskim kolegom rešitve, ki so uporabne in ki jih lahko prenesejo v slovensko prakso.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Slovenski prometni strokovnjaki na Madžarskem