Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenski prometni strokovnjaki na Madžarskem

 

Slovenska strokovna delegacija je med drugimi spoznala madžarski elektronski sistem cestnine, HU-GO, ki je uporabniku prijazen in je bil uresničen s 45 milijonov evrov manj sredstev, kot je bilo načrtovano v prvotnem proračunu

Cestninjenje MadžarskaGlede na to, da v Sloveniji že nekaj let razmišljamo o spremembi avtocestnega sistema cestnine, ne preseneča dejstvo, da stroka išče najustreznejšo varianto za to vse več kot poceni spremembo. In tako so strokovnjaki zveze ITS (Intelligent Transport Systems) iz Slovenije te dni spoznavali rešitve madžarske prometne tehnologije z njenimi delujočimi modeli. V okviru obiska so slovenski strokovni delegaciji poleg prometno – informacijskega sistema Magyar Közút Nonprofit Kft.-ja in obratovalnih tehnologij, ki jih uporabljajo avtocestna inženirstva Nemzeti Útdíjfizetési Szolgáltató Zrt.-ja, predstavili tudi elektronski sistem cestnine, HU-GO, ki so ga Madžari uvedli pred dvema letoma. Sistem je požel mednarodna priznanja, saj je imela izvedba izredno ugodne stroške. Ta sistem je posebej aktualen za slovensko prometno stroko, ker stoji Slovenija na pragu uresničitve elektronskega sistema cestnine.

Društvo ITS Slovenije, ki združuje najpomembnejše deležnike področja inteligentnih transportnih sistemov in storitev v Sloveniji, je strokovno ekskurzijo posvetila tudi zbiranju izkušenj v tujini z namenom, da spozna tehnologije Madžarske. O tem, kaj so videli, je Robert Rijavec, predsednik ITS Slovenije povedal: „Madžarska je naredila resne korake naprej ne le glede uspešno uresničenega sistema cestnine, ampak glede celotnega razvoja in izgradnje ITS na svojem avtocestnem omrežju. Z našega vidika si vsekakor zasluži izpostavljeno pozornost za zelo moderen sistem e-cestnine vozil skupne mase nad 3,5 ton. Sistem je lahko v tehnološki povezavi vzoren Sloveniji in drugim državam, če bi želele razširiti uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku tudi na druge ceste, torej ne le avtoceste. V bližnji prihodnosti bi lahko v Sloveniji uporabljali številne rešitve, ki smo jih videli tukaj, medtem pa bomo krepili tudi slovensko-madžarski strokovni in prijateljski stik".
Seznanitev z delovanjem in procesi, ki so vodili k uresničitvi madžarskega sistema e-cestnine, HU-GO-ja, je lahko izredno koristno slovenskim prometnim strokovnjakom, saj Slovenija po dveh neuspešnih razpisih oktobra zaključi ponovni razpis za izvedbo elektronskega sistema cestnine.
Največja prednost madžarskega HU-GO-ja poleg ugodnih stroškov in kratkoročne povrnitve je to, da deluje kot odprt sistem, to pomeni, da ga lahko uporablja uporabnik iz katerekoli države in s kakršno koli krovno enoto oziroma nudi možnost za nabavo t.i. relacijskih kart tistim, ki uporabljajo madžarske cestninske ceste priložnostno, tudi brez OBU-ja. S tem so Madžari uresničili inteligentno tehnološko rešitev, ki je bila poceni, saj so privarčevali s tem, da ni bilo potrebno nabaviti več stotisoč krovnih enot. Odprt sistem in možnost uporabe brez OBU-ja pa ga delata še bolj prijaznega uporabniku, kar je v Evropi edinstveno.
Omenjene tehnološke rešitve slovenski razpis v trenutni obliki ne podpira, čeprav direktive EU dajejo možnost za to, saj znatno poenostavi izvedbo, pridružitev strank k sistemu, kar bi DARS-u privarčevalo logistiko OBU-jev. Uresničitev sistema HU-GO, ki je požel mednarodno stokovno priznanje, tudi na Madžarskem ni bila enostavna. Prvi madžarski razpis, ki je predpisal obvezno nabavo 300 tisoč komadov krovnih enot (OBU) – kar je sedaj predpis tudi v slovenskem razpisu – je bil neuspešen. Nato so razpisali nov razpis, njihova prizadevanja pa so dosegla uspeh. Z uresničenim sistemom so Madžari privarčevali 45 milijonov evrov, če primerjamo z najboljšo ponudbo prvega razpisa. Tako je celotna izvedba stala skupaj 72 milijonov evrov, kar je vsekakor ugodno, saj se je znesek povrnil že v prvih 2,5 mesecih cestninjenja: obratovalni stroški so v prvem letu znašali 33 milijona evrov, kar je le 6,7 % celotne letne cestnine (cca. 500 milijonov evrov). Nov, enostavni in ekonomični sistem, ki temelji na določitvi geografske lege kraja, je uresničilo telematsko podjetje madžarskega trga, i-Cell.
Vse to je lahko model, ki ga morajo Slovenci premisliti, saj medtem, ko je tranzitni promet na Madžarskem celotnega tovornega prometa 50 %, ta v Sloveniji presega 60 %. Madžarska prometna stroka in strokovnjaki upajo, da so lahko predstavili slovenskim kolegom rešitve, ki so uporabne in ki jih lahko prenesejo v slovensko prakso.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Slovenski prometni strokovnjaki na Madžarskem