Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Domačnost s pridihom Prekmurja

( 1 Ocena ) 

Gostišče Kozel iz Apaške doline prejelo visoko priznanje Obrtno podjetniške zbornice Slovenije

Gostišče KozelMed prejemniki visokih priznanj Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki so jih delili na letošnjem tradicionalnem strokovnem srečanju gostincev, v Avditoriju Portorož, je bil tudi edini gostinec iz Pomurja, 47-letni Slavek Kozel. Visoko priznanje za kakovost gostinske ponudbe, je namreč prejel za svojo gostilno in prenočišča „Kozel" v Žibercih v Apaški dolini, ki sodi med najboljše tovrstne gostinsko – turistične objekte na skrajnem severovzhodu države. V gostišču Kozel, kjer bodo čez dobro leto obeležili 40-letnico obstoja in uspešnega delovanja, se nadaljuje družinska tradicija, saj ga je Slavek prevzel od staršev, sam pa tudi verjame, da bo nekoč gostišče vodil njegov sin Filip.

Gostinski lokal Kozel sicer obratuje že od leta 1977, ko sta po vrnitvi iz Nemčije, Slavekova oče Alojz in mama Olga začela opravljati gostinsko dejavnost, ki sta jo kasneje razširila na trgovinsko dejavnost in diskoteko. Ker gostinski lokal leži na dobri legi, z dobro prometno povezavo, kjer mimo potekajo tudi številne kolesarske in pešpoti, ga obiskuje veliko domačih, kakor tudi avstrijskih gostov, saj je „Kozel" oddaljen le 5 km od najbližjega mostu čez Muro. V prvih začetkih obratovanja so pri Kozelu gostom nudili samo hladne in tople napitke ter pripravljali domače narezke. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so ob že obstoječem lokalu začeli graditi nov objekt, ki je začel obratovati od leta 1985, v katerem obratujejo še danes, v celoti pa so obnovili kuhinjo. Tako je iz začetne vaške gostilnice nastala moderna restavracija, v kateri nudijo široko paleto ribjih jedi in morskih sadežev (postrvi, zobatec, orada, brancin, morski pes, morski list, lignji na več načinov, solata z morskimi sadeži, škampi, školjke...), ki jih še posebej radi uživajo sosedje iz Avstrije, potem hišnih mesnih in drugih specialitet ter jedi iz domačega okolja. V svoj jedilnik vključujejo lokalne specialitete in regionalne jedi sestavljene iz doma pridelanih sestavin. Njihov jedilnik ponuja obilje odličnih prekmurskih in štajerskih jedi, v katerih so izražene vse značilnosti panonsko-štajerske kulinarike. Torej štajerska domačnost, s pridihom reke Mure in Prekmurja.
Slavek Kozel je sicer zelo ponosen na svoje korenine, njegova mama Olga izvira iz Gornjih Slaveč, oče Alojz pa iz Motovilcev, v Prekmurju, ki sta s seboj na desni breg reke Mure prinesla kar nekaj prekmurskih kulinaričnih dobrot. Tako so domače koline z bujto repo, že od odprtja gostišča njihov zaščitni znak, oz. osrednja specialiteta njihove gostilne, enako z veseljem pripravijo tudi druge prekmursko-štajerske specialitete. Simpatije gostov so si tudi pridobili z inovativnim vključevanjem sezonskih pridelkov pri pripravi hrane. Mnogi gostje se odločijo tudi za pice ali kaj sladkega, kot so: razne gibanice, banana "Split", sadne kupe, ledena kava, razne palačinke, sladoled ipd. Leta 2000 je ob upokojitvi mame in očeta, ki še danes pomagata z nasveti, prevzel vodenje družinskega gostinskega lokala gospod Slavek, ki si je pridobil znanje v kuharstvu in strežbi v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih. V starem gostinskem lokalu so uredili diskoteko, ki je obratovala 19 let. Po zaprtju diskoteke so stari del lokala porušili in zgradili moderno dvorano , ki sprejme 180 gostov, 80 gostov lahko sprejmejo v restavraciji in 70 gostov na pokriti terasi, še nekaj v prostoru ob točilnem pultu, kar kaže, da lahko hkrati sprejmejo okoli 350 gostov. Zato so zanimivi za večje skupine in zaključne družbe, sami prirejajo nekatere tradicionalne praznične zabave, poleg tega pa veliko dvorano oddajajo v najem za razne seminarje, tečaje, poslovna srečanja, poslovna kosila in večerje, obletnice, Abrahame, poroke, sedmine... Vsekakor ne pozabljajo niti na domačine, saj imajo na jedilniku celo paleto malic in kosil (med tednom štiri različna kosila, ob vikendih pa osem), katera vsakodnevno vozijo tudi v dom starejših občanov v sosednji Avstriji. Pred nekaj leti so Kozelovi namreč gostinsko dejavnost razširili na pripravo in dostavo hrane (catering), ob tem so uredili prenočišča v lepo opremljenih devetih sobah. „ Apaška dolina je priljubljena tudi med kolesarji, ki se med izletom radi ustavijo pri nas na okrepčilu in počitku. V bližini je poleg omenjenega kolesarjenja, možnost kopanja, ribolova, pohodništva, pokušine vin, ogleda šampanjske kleti...", nam še pove Slavek Kozel, letošnji nagrajenec OZS za kakovost gostinske ponudbe, ki še posebej poudarja, kako se vedno prilagajajo željam gostov in jih tudi izpolnijo.
Zanimivo je tudi omeniti, da Slaveku Kozelu ni vseeno, kaj se dogaja okrog njega, zlasti v gostinski stroki. Zato je že od vsega začetka zasebnega opravljanja gostinske dejavnosti zelo aktiven v organih Območne obrtno-podjetniške zbornice Gornja Radgona, tako je že četrti mandat član upravnega odbora OOZ Gornja Radgona, en mandat predsednik in dva mandata podpredsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Gornja Radgona, deluje pa tudi v različnih odborih in komisijah ter pri pripravi različnih aktivnosti OOZ Gornja Radgona...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Domačnost s pridihom Prekmurja