Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bogdanu Šajnoviču plaketa Civilne zaščite Slovenije

 

Ob dnevu Civilne zaščite Slovenije podelili priznanja in nagrade

Dan Civilne zaščiteV počastitev letošnjega dneva Civilne zaščite, ki se vsako leto v začetku marca praznuje od leta 1992, je Štab CZ za Pomurje skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje oziroma Izpostavo Murska Sobota in v sodelovanju z Občino Gornja Radgona, pripravil osrednjo regijsko slovesnost s podelitvijo priznanj in nagrad CZ za leto 2015. Na slovesni podelitvi priznanj in nagrad, ki je bila v OŠ Gornja Radgona, sta prisotne prostovoljce in goste, med katerimi so bili prisotni tudi predstavniki CZ iz sosednjih držav: Avstrije, Madžarske in Hrvaške, pozdravila domači župan Stanislav Rojko ter generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje in namestnik poveljnika CZ RS, Darko But, ki je bil slavnostni govornik in je skupaj s poveljnikom CZ za Pomurje, Martinom Smodišem, tudi podeljeval priznanja.

Torej prireditev je potekala v Gornji Radgoni, v mestu, ki je s poudarjanjem strpnosti pokazalo human obraz do skoraj petdeset tisoč beguncev, kolikor jih je šlo skozi mejno mesto, še posebej v luči zadnjih dogodkov, ko nekatere lokalne skupnosti na čelu z nekaterimi politiki sejejo sovraštvo do tujcev, potrebnih pomoči. Sploh pa, kot poudarjajo na murskosoboški Izpostavi Uprave za zaščito in reševanje, želijo z dnevom CZ krepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o vlogi CZ pri varstvu pred njimi, želijo pa tudi poudariti pomen mednarodnega sodelovanja pri razvoju zaščite človeka in njegovega okolja.
Dogajanje v avli radgonske OŠ je povezovala Alenka Regoršek, za glasbene vložke pa so poskrbeli učenci ZGŠ Maestro iz Gornje Radgona. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja in nagrade CZ najbolj zaslužnim pripadnikom CZ ter drugim posameznikom, skupinam, občinam, gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Letos so bila med temi priznanji, podeljena tudi priznanja bronasti znak CZ najzaslužnejšim za požrtvovalno in uspešno delo pri nalogah sprejema, začasne nastanitve in oskrbe migrantov ter nudenja humanitarne pomoči in zdravstvene oskrbe ob reševanju migracijske problematike v Sloveniji.
Najvišje priznanje v Pomurju je prejel Bogdan Šajnovič, ki mu je podeljena plaketa CZ. Starosta gasilcev in potapljačev iz Gornje Radgone, ki je oral ledino na mnogih področjih zaščite in reševanja, je dobil priznanje za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja in kulturne dediščine ter pri varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah. Šajnovič je bil tudi kot namestnik vodje begunskega centra na Pomurskem sejmišču jeseni 2015 zelo aktivno vpet v reševanje te problematike, ko je mejno mesto Gornja Radgona opravilo izjemno delo.
Sicer pa je Komisija za nagrade in priznanja CZ RS na podlagi predlogov različnih reševalnih služb, organov, občin, izpostav in drugih, ob letošnjem Dnevu CZ predlagala podelitev skupaj 542 priznanj in nagrad CZ posameznikom in organizacijam, od tega 418 bronastih, 66 srebrnih in 33 zlatih znakov, 24 plaket in en kipec CZ. Za območje Pomurja je poveljnik CZ RS podelil skupaj 51 priznanj in nagrad CZ, in sicer: 42 bronastih znakov CZ, 3 srebrne znake CZ, 3 zlate znake CZ in 3 plakete CZ. Vsa ta priznanja so zahvala za dolgoletno in požrtvovalno delo na področju zaščite, reševanja in pomoči, številna pa tudi za hrabra dejanja ob različnih vrstah nesreč.
Poleg Bogdana Šajnoviča, sta Plaketo CZ (Podeljuje se kot priznanje za posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah) prijeli še PGD Hrastje Mota in PGD Sveti Jurij ob Ščavnici, ki v letošnjem letu praznujta 130-letnico aktivnega delovanja. Zlati znak CZ, ki se podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti CZ ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, za pomembne dosežke pri razvojnem in raziskovalnem delu, ki je pomembno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, hrabra dejanja ter druge izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanja okolja ob naravnih in drugih nesrečah, so prejeli: PGD Prosenjakovci, PGD Sebeborci in PGD Tešanovci, ki letos praznujejo 120-letnico aktivnega delovanja.
Srebrni znak CZ se podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanja okolja ob naravnih in drugih nesrečah ter za izume in inovacije, s katerimi je bil dosežen pomemben napredek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč. Priznanje so prejeli: Anton Rožman s Stavešinskega Vrha, Alojz Felkar iz Murske Sobote; PGD Podgorje, ki letos praznuje 110-letnico aktivnega delovanja; Geza Grabar iz Tešanovcev, Klavdija Lebar Gerebic iz Lendave, Marjan Misja iz Spodnje Ščavnice, Janko Sever iz Razkrižja, OŠ Mala Nedelja, Marjan Benko iz Serdice, Andrej Bračko iz Murske Sobote, Jožef Bukovec iz Kobilja, Marjeta Erdela s Plitvičkega Vrha, Mirko Gajšek iz Turnišča, Natalija Gomzi Jablanovec iz Dolge vasi, Rastko Gracin iz Ljutomera, Tibor Hebar iz Lendave, Leon Hozjan iz Velike Polane, Eva Klar Križanič iz Lendave, Jožef Kociper iz Odrancev, Anica Kotnik s Plitvičkega Vrha, Katja Makovec iz Gornje Radgone, Leon Novak iz Murske Sobote, Janja Osojnik iz Črešnjevcev, Jože Rituper iz Markišavcev, Bogdan Šajnovič iz Gornje Radgone, Milan Šandor iz Dolnje Bistrice, Silva Vračko z Novega Vrha, Občina Gornja Radgona, Občina Lendava, Občina Razkrižje, Policijska uprava Murska Sobota, PGD Bakovci, PGD Lendava, PGD Pušča, Rdeči križ Slovenije – OZ Gornja Radgona, Rdeči križ Slovenije – OZ Lendava, Rdeči križ Slovenije – OZ Ljutomer, Rdeči križ Slovenije – OZ Murska Sobota, Slovenska filantropija - Hiša Sadeži družbe Murska Sobota, Škofijska Karitas Murska Sobota, Služba nujne medicinske pomoči vseh štirih pomurskih zdravstvenih domov (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Bogdanu Šajnoviču plaketa Civilne zaščite Slovenije