Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Profesorica + zlatar = odlična ekološka olja

( 3 Ocen ) 

Dejan in Karla, na kmetiji Sukič v Podgradu, pišeta ekološko zgodbo

Olje SukičZlatarski mojster Dejan Sukič, ki že 9. leto vodi svojo zlatarno v Lenartu in njegova življenjska sopotnica Karla, sicer profesorica sociologije in zgodovine, sta se odločila, da na kmetiji Dejanovega očeta, začneta pisati svojo ekološko zgodbo! Zanjo sta se odločila, ker menita, da zdrava zemlja vodi do zdravih ljudi in v končni fazi do zdrave skupnosti! S tem želijo poskrbeti tudi za zdravo prihodnost svojih malčkov Zale in Žiga. „Bolj ko se sprašujemo od kod naša hrana, kje in kako se proizvaja, bolj spoznavamo prednosti lastne ekološke pridelave in predelave, pravi Dejan, ki je med drugim tudi veliki ljubitelj iskrivih konj.

Ko sta se podjetna Dejan in Karla odločila, da se bosta začela ukvarjati z ekološkim kmetijstvom, jima je Dejanov oče, z veseljem odstopil nekaj hektarjev obdelovalne zemlje, za katere sta mlada ekološka pridelovalca že dobila ekološki certifikat. V poletnih mesecih tako na njihovih njivah v Podgradu cvetijo lan, sončnice, riček, industrijska konoplja, črna kumina, letos bodo cvetele tudi buče. Vsa semena doma sami prečistijo in posušijo na čim manjši temperaturi, saj se zavedajo, da morajo biti, za kvalitetno hladno stiskano olje, vsi postopki pridelave in predelave kvalitetno izpeljani! Da bi semena ostala čim bolj kvalitetna, so si omislili tudi svojo hladilnico, kjer hranijo ves semenski material, pa tudi svoje končne izdelke. Vsa olja stiskajo sami, na visoko kvalitetni stiskalnici, ki omogoča, da iz semena stisnejo zares kvalitetno olje!
„Veliko smo se izobraževali na temo olj, tudi našim kupcem poskušamo predati znanje o hladno stiskanih oljih in njihovem pomenu za naše zdravje. Zavedati se moramo da, kvalitetna, sveža, hladno stiskana olja, poleg veliko vitaminov, vsebujejo tudi veliko omega 3 in omega 6 maščobnih kislin, ki jih naše telo, ne more samo proizvesti, zato jih moramo vnesti z hrano", pravi Karla in poudarja, da so olja zdrava, če so sveža. Izpostavljenost svetlobi in kisiku, povzroča oksidacijo olj, in stara olja so našemu zdravju dokazano škodljiva. Ravno iz tega razloga so se odločili, da olja stiskajo vsak teden sproti. Priporočajo torej, da raje kot da posegate po oljih v trgovinskih centrih, pridete na Kmetijo Sukič, kjer potrošnikom postrežejo s svežimi, 100% ekološkimi hladno stiskanimi olji! V njihovi ponudbi najdemo konopljino, laneno, sončnično, orehovo, ričkovo olje, konopljin čaj, moke, ekološka semena, tudi seme črne kumine.
Karla in Dejan sta združila svojo znanje tudi v posebni liniji olja z lističi jedilnega zlata, kar je prava atrakcija tako za oči, kot brbončice. „Vsi ljudje si želimo, da bi bili zdravi in da bi naša zemlja bila zdrava, svetujem vam, naj čim več ljudi stopa po stopinjah ekoloških pridelovalcev, ali vsaj kupuje domače ekološke produkte", povesta Karla in Dejan, ki sta vesela, da je zadnja leta v Sloveniji vedno več pridelovalcev industrijske konoplje. Seme te konoplje poleg aminokislin namreč vsebuje kar četrtino visoko kakovostnih beljakovin, ki jih naše telo izkoristi predvsem pri ohranjanju imunskega sistema in hormonskega ravnovesja. Blagodejne učinkovine se ohranijo v hladno stiskanem olju. „Uživanje hladno stiskanih olj je za naše zdravje izrednega pomena! Prepričajte se le, da so olja zares sveža. Le sveža olja vsebujejo zdravilne sestavine. Mi smo se dela lotili z vso odgovornostjo!", zagotavlja Karla.
Zakaj so se odločili za ekološko kmetovanje?
„Smo kmetija s statusom preusmeritve v eko kmetijo. Ta vrsta kmetovanja je zelo prijazna do živali in potrošnikov, ker lahko kupijo zdravo hrano. Spoštuje se zemlja, zrak, voda in rastline. Ekološko kmetovanje skrbi za rodovitnost tal, za čisto vodo in čist zrak ter za biotsko raznovrstnost.
Postopki pridelave in predelave ustrezajo strogim predpisom, ki jih nadzorujejo kontrolne organizacije. Vsi izdelki vsebujejo le ekološke dovoljene snovi. Pri kmetovanju pa se lahko uporabljajo snovi, ki ne onesnažujejo okolja, ne rušijo ravnovesja v naravi in ne uničujejo rastlinskih in živalskih vrst. »Bodimo eko« ker je dobro za nas in ker je dobro za okolje! Ekološka hrana ni draga ampak dragocena!", poudarjajo na Eko kmetiji Sukič, kjer ponujajo: semena (konopljino, sončnično, laneno), hladno stiskana olja (konopljino, sončnično, laneno) ter naravno sušen čaj iz mladih konopljinih vršičkov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Profesorica + zlatar = odlična ekološka olja