S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Profesorica + zlatar = odlična ekološka olja

( 3 Ocen ) 

Dejan in Karla, na kmetiji Sukič v Podgradu, pišeta ekološko zgodbo

Olje SukičZlatarski mojster Dejan Sukič, ki že 9. leto vodi svojo zlatarno v Lenartu in njegova življenjska sopotnica Karla, sicer profesorica sociologije in zgodovine, sta se odločila, da na kmetiji Dejanovega očeta, začneta pisati svojo ekološko zgodbo! Zanjo sta se odločila, ker menita, da zdrava zemlja vodi do zdravih ljudi in v končni fazi do zdrave skupnosti! S tem želijo poskrbeti tudi za zdravo prihodnost svojih malčkov Zale in Žiga. „Bolj ko se sprašujemo od kod naša hrana, kje in kako se proizvaja, bolj spoznavamo prednosti lastne ekološke pridelave in predelave, pravi Dejan, ki je med drugim tudi veliki ljubitelj iskrivih konj.

Ko sta se podjetna Dejan in Karla odločila, da se bosta začela ukvarjati z ekološkim kmetijstvom, jima je Dejanov oče, z veseljem odstopil nekaj hektarjev obdelovalne zemlje, za katere sta mlada ekološka pridelovalca že dobila ekološki certifikat. V poletnih mesecih tako na njihovih njivah v Podgradu cvetijo lan, sončnice, riček, industrijska konoplja, črna kumina, letos bodo cvetele tudi buče. Vsa semena doma sami prečistijo in posušijo na čim manjši temperaturi, saj se zavedajo, da morajo biti, za kvalitetno hladno stiskano olje, vsi postopki pridelave in predelave kvalitetno izpeljani! Da bi semena ostala čim bolj kvalitetna, so si omislili tudi svojo hladilnico, kjer hranijo ves semenski material, pa tudi svoje končne izdelke. Vsa olja stiskajo sami, na visoko kvalitetni stiskalnici, ki omogoča, da iz semena stisnejo zares kvalitetno olje!
„Veliko smo se izobraževali na temo olj, tudi našim kupcem poskušamo predati znanje o hladno stiskanih oljih in njihovem pomenu za naše zdravje. Zavedati se moramo da, kvalitetna, sveža, hladno stiskana olja, poleg veliko vitaminov, vsebujejo tudi veliko omega 3 in omega 6 maščobnih kislin, ki jih naše telo, ne more samo proizvesti, zato jih moramo vnesti z hrano", pravi Karla in poudarja, da so olja zdrava, če so sveža. Izpostavljenost svetlobi in kisiku, povzroča oksidacijo olj, in stara olja so našemu zdravju dokazano škodljiva. Ravno iz tega razloga so se odločili, da olja stiskajo vsak teden sproti. Priporočajo torej, da raje kot da posegate po oljih v trgovinskih centrih, pridete na Kmetijo Sukič, kjer potrošnikom postrežejo s svežimi, 100% ekološkimi hladno stiskanimi olji! V njihovi ponudbi najdemo konopljino, laneno, sončnično, orehovo, ričkovo olje, konopljin čaj, moke, ekološka semena, tudi seme črne kumine.
Karla in Dejan sta združila svojo znanje tudi v posebni liniji olja z lističi jedilnega zlata, kar je prava atrakcija tako za oči, kot brbončice. „Vsi ljudje si želimo, da bi bili zdravi in da bi naša zemlja bila zdrava, svetujem vam, naj čim več ljudi stopa po stopinjah ekoloških pridelovalcev, ali vsaj kupuje domače ekološke produkte", povesta Karla in Dejan, ki sta vesela, da je zadnja leta v Sloveniji vedno več pridelovalcev industrijske konoplje. Seme te konoplje poleg aminokislin namreč vsebuje kar četrtino visoko kakovostnih beljakovin, ki jih naše telo izkoristi predvsem pri ohranjanju imunskega sistema in hormonskega ravnovesja. Blagodejne učinkovine se ohranijo v hladno stiskanem olju. „Uživanje hladno stiskanih olj je za naše zdravje izrednega pomena! Prepričajte se le, da so olja zares sveža. Le sveža olja vsebujejo zdravilne sestavine. Mi smo se dela lotili z vso odgovornostjo!", zagotavlja Karla.
Zakaj so se odločili za ekološko kmetovanje?
„Smo kmetija s statusom preusmeritve v eko kmetijo. Ta vrsta kmetovanja je zelo prijazna do živali in potrošnikov, ker lahko kupijo zdravo hrano. Spoštuje se zemlja, zrak, voda in rastline. Ekološko kmetovanje skrbi za rodovitnost tal, za čisto vodo in čist zrak ter za biotsko raznovrstnost.
Postopki pridelave in predelave ustrezajo strogim predpisom, ki jih nadzorujejo kontrolne organizacije. Vsi izdelki vsebujejo le ekološke dovoljene snovi. Pri kmetovanju pa se lahko uporabljajo snovi, ki ne onesnažujejo okolja, ne rušijo ravnovesja v naravi in ne uničujejo rastlinskih in živalskih vrst. »Bodimo eko« ker je dobro za nas in ker je dobro za okolje! Ekološka hrana ni draga ampak dragocena!", poudarjajo na Eko kmetiji Sukič, kjer ponujajo: semena (konopljino, sončnično, laneno), hladno stiskana olja (konopljino, sončnično, laneno) ter naravno sušen čaj iz mladih konopljinih vršičkov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Profesorica + zlatar = odlična ekološka olja