Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naslov za OŠ Ledina, Apačani peti

 

Končan je bil ekokviz za slovenske osnovnošolce

Eko kvizTik pred velikonočnimi prazniki se je z državnim finalnim tekmovanjem, ki je potekalo na OŠ Ljubečna v Celjski kotlini, zaključil letošnji Ekokviz, tekmovanje v ekoznanju, na katerem se je pomerilo kar 3567 osnovnošolcev iz vse Slovenije. Skupaj je na letošnjem Ekokvizu je sodelovalo 1189 ekip iz 148 osnovnih šol. V finale so se uvrstile ekipe OŠ Petrovče, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, OŠ Vuzenica, OŠ Leskovec pri Krškem, OŠ Dušana Bordona Semedela Koper, OŠ Dob, OŠ Rodica, OŠ Apače in OŠ Šturje.

Zmagala je domača ekipa OŠ Ledine. Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Dravlje iz MO Ljubljana, tretje pa ekipa OŠ Naklo. Udeležence Ekokviza sta nagovorila mag. Daša Dragar Milanovič, glavna inšpektorica Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, in nacionalni koordinator Ekošole mag. Gregor Cerar. Zmagovalnim ekipam je v imenu Telekoma Slovenije, ki je že osmo leto zapored soorganizator Ekokviza, čestitala Simona Šturbej, ki jim je predala tudi donacijo za ekološke naložbe v višini 5.000 evrov.
Tričlanske ekipe so sestavljali šestošolci, sedmošolci in osmošolci. Letošnje teme so bile razdeljene v tri tematske sklope, ki so obravnavali biotsko raznovrstnost, hrano in odpadke. Celotno učno gradivo je bilo objavljeno na spletni strani, kjer so učenci lahko odgovarjali na vprašanja za vajo. Februarja so se ekipe pomerile v Ekokvizu na šolskih tekmovanjih. Dvanajst najboljših ekip je v polfinalnem delu odgovarjalo na 30 vprašanj prek računalnika. Ustni del tekmovanja je potekal v živo na odru, ekipe pa so se med seboj pomerile v igri »hitri prsti«. V finale sta se uvrstili dve ekipi, ki sta izmenično odgovarjali na najbolj zahtevna vprašanja. Vsaka ekipa je imela veliko podporo v glasnem navijanju svojih sošolcev in prijateljev, pesti pa so za svoje učence stiskali tudi njihovi mentorji.
Zmagovalnim ekipam je pokale izročila častna gostja mag. Saša Dragar Milanovič, glavna inšpektorica Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je izrazila navdušenje ob letošnji izbiri aktualnih tem, ključnih za naše življenje. Tekmovanje kot je Ekokviz pomeni dvoje. Gre za znanje, ki ga učenci širijo in vse bolj razumejo pojave v družbi in naravi ter so hkrati tudi priložnost za druženje, razvijanje prijateljstva in sodelovanja. »Okoljsko odgovorno lahko deluješ le takrat, ko se najprej naučiš, kaj to pomeni, in to znanje še uporabiš v vsakdanjem življenju«, je še poudarila ob zaključku tekmovanja. »Ekokviz za osnovne šole je eden izmed najbolj obsežnih in vsebinsko zelo zahtevnih projektov, ki so ga učenci vzeli za svojega. Z letošnjo vsebino so učenci pridobili poglobljeno znanje o biotski raznovrstnosti, hrani in odpadkih. S povezovanjem učnih vsebin in s projekti, kot je Ekokviz, jih celovito izobražujemo za trajnostni način življenja. Še posebej si prizadevamo, da učenci novo pridobljeno znanje in navade prenesejo tudi med starše in v lokalno okolje, s čimer jih opozarjajo, da mora biti skrb za okolje del našega razmišljanja in življenja. S tem pa izpolnjujemo tudi širše poslanstvo programa Ekošola,« je še dodal mag. Gregor Cerar.
Soorganizator Ekokviza je Telekom Slovenije, ki že osmo leto zapored omogoča organizacijo in izvedbo Ekokviza prek spleta. Telekom Slovenije je zmagovalnim šolam tudi letos namenil ekodonacije v skupni vrednosti 5.000 evrov, ki jih bodo namenile naložbam, s katerimi bodo še bolj prijazne do okolja. Ekodonacije v obliki vrednostnih čekov je najboljšim ekipam letošnjega Ekokviza predala predstavnica Telekoma Slovenije, Simona Šturbej, ki je ob tem poudarila, da »Telekom Slovenije že vrsto let ponosno podpira Ekokviz, saj teme podpirajo našo podjetniško usmerjenost ter poudarjajo pomen trajnostnega razvoja in ekologije. Veseli smo, da se Ekokviza udeležuje veliko osnovnošolcev iz vse Slovenije, ki ne le tekmujejo, temveč se ob tem tudi učijo in seznanjajo s perečimi okoljskimi temami«.
V pomurski regiji je v predtekmovanju sodelovalo 139 tričlanskih ekip z 19 osnovnih ekošol. Zmagala je ekipa OŠ Apače z imenom Apače 2, katero so sestavljali učenci: Nives Horvat, ter brata Javor in Jurij Sluga, njihova mentorica pa je Vesna Vesel. Na Ekokvizu, kjer so odgovarjali na vprašanja o biotski raznovrstnosti, odpadkih in hrani, so mladi Apačani dosegli 25 od 30 možnih točk. Sledili so jim učenci z DOŠ Dobrovnik z 24 točkami, ter učenci OŠ France Prešeren Črenšovci, ki so dosegli 23 točk. Apaška ekipa je na državnem finalu osvojila več kot solidno 5. mesto, kar je glede na konkurenco izjemen dosežek.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Naslov za OŠ Ledina, Apačani peti