Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naslov za OŠ Ledina, Apačani peti

 

Končan je bil ekokviz za slovenske osnovnošolce

Eko kvizTik pred velikonočnimi prazniki se je z državnim finalnim tekmovanjem, ki je potekalo na OŠ Ljubečna v Celjski kotlini, zaključil letošnji Ekokviz, tekmovanje v ekoznanju, na katerem se je pomerilo kar 3567 osnovnošolcev iz vse Slovenije. Skupaj je na letošnjem Ekokvizu je sodelovalo 1189 ekip iz 148 osnovnih šol. V finale so se uvrstile ekipe OŠ Petrovče, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, OŠ Vuzenica, OŠ Leskovec pri Krškem, OŠ Dušana Bordona Semedela Koper, OŠ Dob, OŠ Rodica, OŠ Apače in OŠ Šturje.

Zmagala je domača ekipa OŠ Ledine. Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Dravlje iz MO Ljubljana, tretje pa ekipa OŠ Naklo. Udeležence Ekokviza sta nagovorila mag. Daša Dragar Milanovič, glavna inšpektorica Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, in nacionalni koordinator Ekošole mag. Gregor Cerar. Zmagovalnim ekipam je v imenu Telekoma Slovenije, ki je že osmo leto zapored soorganizator Ekokviza, čestitala Simona Šturbej, ki jim je predala tudi donacijo za ekološke naložbe v višini 5.000 evrov.
Tričlanske ekipe so sestavljali šestošolci, sedmošolci in osmošolci. Letošnje teme so bile razdeljene v tri tematske sklope, ki so obravnavali biotsko raznovrstnost, hrano in odpadke. Celotno učno gradivo je bilo objavljeno na spletni strani, kjer so učenci lahko odgovarjali na vprašanja za vajo. Februarja so se ekipe pomerile v Ekokvizu na šolskih tekmovanjih. Dvanajst najboljših ekip je v polfinalnem delu odgovarjalo na 30 vprašanj prek računalnika. Ustni del tekmovanja je potekal v živo na odru, ekipe pa so se med seboj pomerile v igri »hitri prsti«. V finale sta se uvrstili dve ekipi, ki sta izmenično odgovarjali na najbolj zahtevna vprašanja. Vsaka ekipa je imela veliko podporo v glasnem navijanju svojih sošolcev in prijateljev, pesti pa so za svoje učence stiskali tudi njihovi mentorji.
Zmagovalnim ekipam je pokale izročila častna gostja mag. Saša Dragar Milanovič, glavna inšpektorica Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je izrazila navdušenje ob letošnji izbiri aktualnih tem, ključnih za naše življenje. Tekmovanje kot je Ekokviz pomeni dvoje. Gre za znanje, ki ga učenci širijo in vse bolj razumejo pojave v družbi in naravi ter so hkrati tudi priložnost za druženje, razvijanje prijateljstva in sodelovanja. »Okoljsko odgovorno lahko deluješ le takrat, ko se najprej naučiš, kaj to pomeni, in to znanje še uporabiš v vsakdanjem življenju«, je še poudarila ob zaključku tekmovanja. »Ekokviz za osnovne šole je eden izmed najbolj obsežnih in vsebinsko zelo zahtevnih projektov, ki so ga učenci vzeli za svojega. Z letošnjo vsebino so učenci pridobili poglobljeno znanje o biotski raznovrstnosti, hrani in odpadkih. S povezovanjem učnih vsebin in s projekti, kot je Ekokviz, jih celovito izobražujemo za trajnostni način življenja. Še posebej si prizadevamo, da učenci novo pridobljeno znanje in navade prenesejo tudi med starše in v lokalno okolje, s čimer jih opozarjajo, da mora biti skrb za okolje del našega razmišljanja in življenja. S tem pa izpolnjujemo tudi širše poslanstvo programa Ekošola,« je še dodal mag. Gregor Cerar.
Soorganizator Ekokviza je Telekom Slovenije, ki že osmo leto zapored omogoča organizacijo in izvedbo Ekokviza prek spleta. Telekom Slovenije je zmagovalnim šolam tudi letos namenil ekodonacije v skupni vrednosti 5.000 evrov, ki jih bodo namenile naložbam, s katerimi bodo še bolj prijazne do okolja. Ekodonacije v obliki vrednostnih čekov je najboljšim ekipam letošnjega Ekokviza predala predstavnica Telekoma Slovenije, Simona Šturbej, ki je ob tem poudarila, da »Telekom Slovenije že vrsto let ponosno podpira Ekokviz, saj teme podpirajo našo podjetniško usmerjenost ter poudarjajo pomen trajnostnega razvoja in ekologije. Veseli smo, da se Ekokviza udeležuje veliko osnovnošolcev iz vse Slovenije, ki ne le tekmujejo, temveč se ob tem tudi učijo in seznanjajo s perečimi okoljskimi temami«.
V pomurski regiji je v predtekmovanju sodelovalo 139 tričlanskih ekip z 19 osnovnih ekošol. Zmagala je ekipa OŠ Apače z imenom Apače 2, katero so sestavljali učenci: Nives Horvat, ter brata Javor in Jurij Sluga, njihova mentorica pa je Vesna Vesel. Na Ekokvizu, kjer so odgovarjali na vprašanja o biotski raznovrstnosti, odpadkih in hrani, so mladi Apačani dosegli 25 od 30 možnih točk. Sledili so jim učenci z DOŠ Dobrovnik z 24 točkami, ter učenci OŠ France Prešeren Črenšovci, ki so dosegli 23 točk. Apaška ekipa je na državnem finalu osvojila več kot solidno 5. mesto, kar je glede na konkurenco izjemen dosežek.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Naslov za OŠ Ledina, Apačani peti