MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Košnja NegovaKakor pravi slovenska ljudska pesem: »Ko se dela svit grejo fantje kosit«, so tudi »fantje« in eno »dekle«, na grajskem hribu v Negovi »šli kosit«. Letošnje košnjo, ki jo že več kot 10 let pripravlja Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, se je udeležilo 14 koscev, med njimi je bila tudi ženska. Kakor je bila v preteklosti navada, je tudi tokrat gospodar, tega je poosebljal Alojz Firbas, koscem najprej ponudil »štanperl žganice«, ki je dala koscem energijo in zagon. In že so kosci nabrusili kose, ter se v redu, kot nekoč, podali na košnjo strmega brega, na katerem so odcvetele in dozorele narcise.

Grajsko pobočje v Negovi pokosili

Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Celotna proizvodnja Arconta gre v izvoz

 

Arcont za četrtino povečal prihodke in podvojil dobiček

Arcont tiskovna konferencaEno najuspešnejših in največjih pomurskih podjetij, družba Arcont iz Gornje Radgone je v poslovnem letu 2015 ustvarila 64,7 milijona evrov prihodkov oziroma 26 odstotkov več kot leto prej, dobiček je podvojila na 3,4 milijona evrov, zaposlila pa 180 novih delavcev. Tako je v največjem evropskem izdelovalcu bivalnih zabojnikov zaposlenih 830 delavcev, od tega 136 v hčerinskem podjetju Arcont IP.

V poslovnem letu - tako kot pri lastniku, avstrijskem koncernu LKW Walter, to traja od začetka aprila do konca marca - so izdelali 14.108 bivalnih enot oziroma povprečno 57 na dan, donosnost sredstev je 9,3 odstotka, donos kapitala pa 12,1 odstotka. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 29.000 evrov, po obdavčitvi pa jim je ostalo tri milijone evrov dobička, konec poslovnega leta pa so zaposlenim izplačali nagrado v znesku dobrih 450.000 €.
Kot je na srečanju z novinarji povedal predsednik uprave Arconta Branko Kurbus, ki je predstavil poslovanja, je stanje v obeh podjetjih zelo dobro, da imajo naročil ogromno, in tudi tretja izmena, ki so jo pri izdelavi zabojnikov uvedli oktobra, ima zagotovljeno delo vsaj do konca leta. Povečanje proizvodnje ob približno enakih fiksnih stroških je prineslo tudi bistveno boljše poslovne rezultate. Zaradi tega Branko Kurbus za razmere v obeh njihovih družbah pravi, da so zelo dobre. Tolikšen obseg proizvodnje pomeni, da so daleč največji proizvajalec bivalnih zabojnikov v Evropi, saj vsak dan izdelajo okoli 64 zabojnikov, njihov prvi zasledovalec iz istega koncerna Containex na Češkem pa 42. Nenehne izboljšave in razvoj tehnologije jim za šest do osem odstotkov na leto povečujejo produktivnost in kakovost. To je pripeljalo do tega, da zdaj v manj kot 41 delovnih urah izdelajo osnovni, standardni zabojnik z dvema oknoma in enimi vrati, leta 1991 so jih 125, pred 40 leti pa kar 450 ur. Čeprav so najdražji v koncernu, ostajajo njegov vodilni in razvojni center, njihova letna rast produktivnosti je med šestimi in osmimi odstotki. Za begunce oziroma migrante je po ocenah namenjenih med 15 in 20 odstotki zabojnikov, vendar se naročila zmanjšujejo, sicer pa vse kontejnerje izvozijo, daleč največ v države zahodne Evrope, nekaj še v severno Afriko in države nekdanje Sovjetske zveze.
Po besedah članice uprave za področje financ Zinke Furek so v Arcontu zelo ponosni na evropsko priznano referenco finančnega poslovanja, certifikat bonitetne odličnosti AAA, ki jih uvršča med 2,3 odstotka najboljših pravnih oseb v Sloveniji in jim priznava, da so nadpovprečno dober plačnik, varni za sodelovanje in da nimajo nobenih blokad. Podjetje tudi nima nobenih dolgov in dobaviteljem plačuje predčasno. Takšna poslovna bilanca, ki jo je Zinka Furek označila za že skoraj kičasto, je na eni strani posledica nenehnega vlaganja v izboljševanje tehnologije, v inovacije, v avtomatizacijo in v robotizacijo proizvodnje. Zdaj imajo v podjetju že več kot deset robotov v različnih delih proizvodnega procesa. Njihova zadnja pridobitev je 300.000 evrov vreden robot za upogibanje pločevine, pred tem pa so robotizirali nekatera za človeka najnapornejša in najmanj zdrava delovna mesta, kot je na primer varjenje. „Glede na to, da smo v skupini Containex – še štiri proizvodna podjetja naše skupine so na Češkem, v Bosni in Hercegovini ter v Rusiji – zaradi visokih dajatev državi najdražji, smo se bili pač prisiljeni vedno bolje tehnološko opremljati in tako zniževati proizvodne stroške. V skupini smo tako nekakšen tehnološki referenčni center, saj pri nas razvite postopke in tehnologije pozneje povzemajo tudi ostale tovarne iz skupine. V skupini smo vodilni tudi pri razvoju informatike", pravi predsednik uprave Branko Kurbus.
Poleg omenjenih 450 tisočakov nagrad ob koncu poslovnega leta, so zaposlenim - njihova povprečna starost je 39 let – že prej izplačali nagrade, dodatke in darila v skupni višini 900.000 evrov, kar skupaj z letno nagrado znese 1,36 milijona evrov oziroma 45 odstotkov neto dobička. Plače v proizvodnji se gibljejo med 841 in 1500 evri bruto, v minulem letu so dobili skoraj 2900 prošenj za zaposlitev, v šolsko prakso oziroma počitniško delo pa po besedah vodje kadrovske službe, mag. Metke Svetec Šooš vključujejo okoli 150 dijakov in študentov, od katerih mnogi ostanejo v družbi. Za kadre skrbijo tudi s štipendiranjem tako bodočih inženirjev kot tudi poklicnih profilov, ki jih potrebujejo v proizvodnji. V družbi so prepričani, da je uspešno poslovanje tudi posledica premišljenega strateškega ravnanja z zaposlenimi. V Arcontu tudi na tem področju ničesar ne prepuščajo naključju in že leta v zaposlenih z različnimi materialnimi in nematerialnimi spodbudami ustvarjajo občutek pripadnosti podjetju in kolektivu in jih spodbujajo k boljšemu delu. Dodatke in nagrade dobivajo delavci, ki v določenem obdobju niso bili odsotni z delovnega mesta, tisti, ki dobijo dobre ocene nadrejenih in nimajo disciplinskih ali drugih kršitev, vsi poleg tople malice dobivajo poseben dodatek za prehrano, v vročih mesecih delavci takrat, ko temperature presežejo 28 stopinj Celzija, dobijo še poseben »vročinski« dodatek, podjetje pa vsakega delavca s simbolično pozornostjo obdari tudi ob rojstnem dnevu, za božič in ob veliki noči... Zanimivo je omeniti, da je v sindikat vključena manj kot četrtina zaposlenih v Arconut, saj so, tudi po anketah in medijsko-raziskovalnem projektu Zlata nit, v podjetju zadovoljni.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Celotna proizvodnja Arconta gre v izvoz