Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Celotna proizvodnja Arconta gre v izvoz

 

Arcont za četrtino povečal prihodke in podvojil dobiček

Arcont tiskovna konferencaEno najuspešnejših in največjih pomurskih podjetij, družba Arcont iz Gornje Radgone je v poslovnem letu 2015 ustvarila 64,7 milijona evrov prihodkov oziroma 26 odstotkov več kot leto prej, dobiček je podvojila na 3,4 milijona evrov, zaposlila pa 180 novih delavcev. Tako je v največjem evropskem izdelovalcu bivalnih zabojnikov zaposlenih 830 delavcev, od tega 136 v hčerinskem podjetju Arcont IP.

V poslovnem letu - tako kot pri lastniku, avstrijskem koncernu LKW Walter, to traja od začetka aprila do konca marca - so izdelali 14.108 bivalnih enot oziroma povprečno 57 na dan, donosnost sredstev je 9,3 odstotka, donos kapitala pa 12,1 odstotka. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 29.000 evrov, po obdavčitvi pa jim je ostalo tri milijone evrov dobička, konec poslovnega leta pa so zaposlenim izplačali nagrado v znesku dobrih 450.000 €.
Kot je na srečanju z novinarji povedal predsednik uprave Arconta Branko Kurbus, ki je predstavil poslovanja, je stanje v obeh podjetjih zelo dobro, da imajo naročil ogromno, in tudi tretja izmena, ki so jo pri izdelavi zabojnikov uvedli oktobra, ima zagotovljeno delo vsaj do konca leta. Povečanje proizvodnje ob približno enakih fiksnih stroških je prineslo tudi bistveno boljše poslovne rezultate. Zaradi tega Branko Kurbus za razmere v obeh njihovih družbah pravi, da so zelo dobre. Tolikšen obseg proizvodnje pomeni, da so daleč največji proizvajalec bivalnih zabojnikov v Evropi, saj vsak dan izdelajo okoli 64 zabojnikov, njihov prvi zasledovalec iz istega koncerna Containex na Češkem pa 42. Nenehne izboljšave in razvoj tehnologije jim za šest do osem odstotkov na leto povečujejo produktivnost in kakovost. To je pripeljalo do tega, da zdaj v manj kot 41 delovnih urah izdelajo osnovni, standardni zabojnik z dvema oknoma in enimi vrati, leta 1991 so jih 125, pred 40 leti pa kar 450 ur. Čeprav so najdražji v koncernu, ostajajo njegov vodilni in razvojni center, njihova letna rast produktivnosti je med šestimi in osmimi odstotki. Za begunce oziroma migrante je po ocenah namenjenih med 15 in 20 odstotki zabojnikov, vendar se naročila zmanjšujejo, sicer pa vse kontejnerje izvozijo, daleč največ v države zahodne Evrope, nekaj še v severno Afriko in države nekdanje Sovjetske zveze.
Po besedah članice uprave za področje financ Zinke Furek so v Arcontu zelo ponosni na evropsko priznano referenco finančnega poslovanja, certifikat bonitetne odličnosti AAA, ki jih uvršča med 2,3 odstotka najboljših pravnih oseb v Sloveniji in jim priznava, da so nadpovprečno dober plačnik, varni za sodelovanje in da nimajo nobenih blokad. Podjetje tudi nima nobenih dolgov in dobaviteljem plačuje predčasno. Takšna poslovna bilanca, ki jo je Zinka Furek označila za že skoraj kičasto, je na eni strani posledica nenehnega vlaganja v izboljševanje tehnologije, v inovacije, v avtomatizacijo in v robotizacijo proizvodnje. Zdaj imajo v podjetju že več kot deset robotov v različnih delih proizvodnega procesa. Njihova zadnja pridobitev je 300.000 evrov vreden robot za upogibanje pločevine, pred tem pa so robotizirali nekatera za človeka najnapornejša in najmanj zdrava delovna mesta, kot je na primer varjenje. „Glede na to, da smo v skupini Containex – še štiri proizvodna podjetja naše skupine so na Češkem, v Bosni in Hercegovini ter v Rusiji – zaradi visokih dajatev državi najdražji, smo se bili pač prisiljeni vedno bolje tehnološko opremljati in tako zniževati proizvodne stroške. V skupini smo tako nekakšen tehnološki referenčni center, saj pri nas razvite postopke in tehnologije pozneje povzemajo tudi ostale tovarne iz skupine. V skupini smo vodilni tudi pri razvoju informatike", pravi predsednik uprave Branko Kurbus.
Poleg omenjenih 450 tisočakov nagrad ob koncu poslovnega leta, so zaposlenim - njihova povprečna starost je 39 let – že prej izplačali nagrade, dodatke in darila v skupni višini 900.000 evrov, kar skupaj z letno nagrado znese 1,36 milijona evrov oziroma 45 odstotkov neto dobička. Plače v proizvodnji se gibljejo med 841 in 1500 evri bruto, v minulem letu so dobili skoraj 2900 prošenj za zaposlitev, v šolsko prakso oziroma počitniško delo pa po besedah vodje kadrovske službe, mag. Metke Svetec Šooš vključujejo okoli 150 dijakov in študentov, od katerih mnogi ostanejo v družbi. Za kadre skrbijo tudi s štipendiranjem tako bodočih inženirjev kot tudi poklicnih profilov, ki jih potrebujejo v proizvodnji. V družbi so prepričani, da je uspešno poslovanje tudi posledica premišljenega strateškega ravnanja z zaposlenimi. V Arcontu tudi na tem področju ničesar ne prepuščajo naključju in že leta v zaposlenih z različnimi materialnimi in nematerialnimi spodbudami ustvarjajo občutek pripadnosti podjetju in kolektivu in jih spodbujajo k boljšemu delu. Dodatke in nagrade dobivajo delavci, ki v določenem obdobju niso bili odsotni z delovnega mesta, tisti, ki dobijo dobre ocene nadrejenih in nimajo disciplinskih ali drugih kršitev, vsi poleg tople malice dobivajo poseben dodatek za prehrano, v vročih mesecih delavci takrat, ko temperature presežejo 28 stopinj Celzija, dobijo še poseben »vročinski« dodatek, podjetje pa vsakega delavca s simbolično pozornostjo obdari tudi ob rojstnem dnevu, za božič in ob veliki noči... Zanimivo je omeniti, da je v sindikat vključena manj kot četrtina zaposlenih v Arconut, saj so, tudi po anketah in medijsko-raziskovalnem projektu Zlata nit, v podjetju zadovoljni.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Celotna proizvodnja Arconta gre v izvoz