Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Celotna proizvodnja Arconta gre v izvoz

 

Arcont za četrtino povečal prihodke in podvojil dobiček

Arcont tiskovna konferencaEno najuspešnejših in največjih pomurskih podjetij, družba Arcont iz Gornje Radgone je v poslovnem letu 2015 ustvarila 64,7 milijona evrov prihodkov oziroma 26 odstotkov več kot leto prej, dobiček je podvojila na 3,4 milijona evrov, zaposlila pa 180 novih delavcev. Tako je v največjem evropskem izdelovalcu bivalnih zabojnikov zaposlenih 830 delavcev, od tega 136 v hčerinskem podjetju Arcont IP.

V poslovnem letu - tako kot pri lastniku, avstrijskem koncernu LKW Walter, to traja od začetka aprila do konca marca - so izdelali 14.108 bivalnih enot oziroma povprečno 57 na dan, donosnost sredstev je 9,3 odstotka, donos kapitala pa 12,1 odstotka. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 29.000 evrov, po obdavčitvi pa jim je ostalo tri milijone evrov dobička, konec poslovnega leta pa so zaposlenim izplačali nagrado v znesku dobrih 450.000 €.
Kot je na srečanju z novinarji povedal predsednik uprave Arconta Branko Kurbus, ki je predstavil poslovanja, je stanje v obeh podjetjih zelo dobro, da imajo naročil ogromno, in tudi tretja izmena, ki so jo pri izdelavi zabojnikov uvedli oktobra, ima zagotovljeno delo vsaj do konca leta. Povečanje proizvodnje ob približno enakih fiksnih stroških je prineslo tudi bistveno boljše poslovne rezultate. Zaradi tega Branko Kurbus za razmere v obeh njihovih družbah pravi, da so zelo dobre. Tolikšen obseg proizvodnje pomeni, da so daleč največji proizvajalec bivalnih zabojnikov v Evropi, saj vsak dan izdelajo okoli 64 zabojnikov, njihov prvi zasledovalec iz istega koncerna Containex na Češkem pa 42. Nenehne izboljšave in razvoj tehnologije jim za šest do osem odstotkov na leto povečujejo produktivnost in kakovost. To je pripeljalo do tega, da zdaj v manj kot 41 delovnih urah izdelajo osnovni, standardni zabojnik z dvema oknoma in enimi vrati, leta 1991 so jih 125, pred 40 leti pa kar 450 ur. Čeprav so najdražji v koncernu, ostajajo njegov vodilni in razvojni center, njihova letna rast produktivnosti je med šestimi in osmimi odstotki. Za begunce oziroma migrante je po ocenah namenjenih med 15 in 20 odstotki zabojnikov, vendar se naročila zmanjšujejo, sicer pa vse kontejnerje izvozijo, daleč največ v države zahodne Evrope, nekaj še v severno Afriko in države nekdanje Sovjetske zveze.
Po besedah članice uprave za področje financ Zinke Furek so v Arcontu zelo ponosni na evropsko priznano referenco finančnega poslovanja, certifikat bonitetne odličnosti AAA, ki jih uvršča med 2,3 odstotka najboljših pravnih oseb v Sloveniji in jim priznava, da so nadpovprečno dober plačnik, varni za sodelovanje in da nimajo nobenih blokad. Podjetje tudi nima nobenih dolgov in dobaviteljem plačuje predčasno. Takšna poslovna bilanca, ki jo je Zinka Furek označila za že skoraj kičasto, je na eni strani posledica nenehnega vlaganja v izboljševanje tehnologije, v inovacije, v avtomatizacijo in v robotizacijo proizvodnje. Zdaj imajo v podjetju že več kot deset robotov v različnih delih proizvodnega procesa. Njihova zadnja pridobitev je 300.000 evrov vreden robot za upogibanje pločevine, pred tem pa so robotizirali nekatera za človeka najnapornejša in najmanj zdrava delovna mesta, kot je na primer varjenje. „Glede na to, da smo v skupini Containex – še štiri proizvodna podjetja naše skupine so na Češkem, v Bosni in Hercegovini ter v Rusiji – zaradi visokih dajatev državi najdražji, smo se bili pač prisiljeni vedno bolje tehnološko opremljati in tako zniževati proizvodne stroške. V skupini smo tako nekakšen tehnološki referenčni center, saj pri nas razvite postopke in tehnologije pozneje povzemajo tudi ostale tovarne iz skupine. V skupini smo vodilni tudi pri razvoju informatike", pravi predsednik uprave Branko Kurbus.
Poleg omenjenih 450 tisočakov nagrad ob koncu poslovnega leta, so zaposlenim - njihova povprečna starost je 39 let – že prej izplačali nagrade, dodatke in darila v skupni višini 900.000 evrov, kar skupaj z letno nagrado znese 1,36 milijona evrov oziroma 45 odstotkov neto dobička. Plače v proizvodnji se gibljejo med 841 in 1500 evri bruto, v minulem letu so dobili skoraj 2900 prošenj za zaposlitev, v šolsko prakso oziroma počitniško delo pa po besedah vodje kadrovske službe, mag. Metke Svetec Šooš vključujejo okoli 150 dijakov in študentov, od katerih mnogi ostanejo v družbi. Za kadre skrbijo tudi s štipendiranjem tako bodočih inženirjev kot tudi poklicnih profilov, ki jih potrebujejo v proizvodnji. V družbi so prepričani, da je uspešno poslovanje tudi posledica premišljenega strateškega ravnanja z zaposlenimi. V Arcontu tudi na tem področju ničesar ne prepuščajo naključju in že leta v zaposlenih z različnimi materialnimi in nematerialnimi spodbudami ustvarjajo občutek pripadnosti podjetju in kolektivu in jih spodbujajo k boljšemu delu. Dodatke in nagrade dobivajo delavci, ki v določenem obdobju niso bili odsotni z delovnega mesta, tisti, ki dobijo dobre ocene nadrejenih in nimajo disciplinskih ali drugih kršitev, vsi poleg tople malice dobivajo poseben dodatek za prehrano, v vročih mesecih delavci takrat, ko temperature presežejo 28 stopinj Celzija, dobijo še poseben »vročinski« dodatek, podjetje pa vsakega delavca s simbolično pozornostjo obdari tudi ob rojstnem dnevu, za božič in ob veliki noči... Zanimivo je omeniti, da je v sindikat vključena manj kot četrtina zaposlenih v Arconut, saj so, tudi po anketah in medijsko-raziskovalnem projektu Zlata nit, v podjetju zadovoljni.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Celotna proizvodnja Arconta gre v izvoz