Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Celotna proizvodnja Arconta gre v izvoz

 

Arcont za četrtino povečal prihodke in podvojil dobiček

Arcont tiskovna konferencaEno najuspešnejših in največjih pomurskih podjetij, družba Arcont iz Gornje Radgone je v poslovnem letu 2015 ustvarila 64,7 milijona evrov prihodkov oziroma 26 odstotkov več kot leto prej, dobiček je podvojila na 3,4 milijona evrov, zaposlila pa 180 novih delavcev. Tako je v največjem evropskem izdelovalcu bivalnih zabojnikov zaposlenih 830 delavcev, od tega 136 v hčerinskem podjetju Arcont IP.

V poslovnem letu - tako kot pri lastniku, avstrijskem koncernu LKW Walter, to traja od začetka aprila do konca marca - so izdelali 14.108 bivalnih enot oziroma povprečno 57 na dan, donosnost sredstev je 9,3 odstotka, donos kapitala pa 12,1 odstotka. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 29.000 evrov, po obdavčitvi pa jim je ostalo tri milijone evrov dobička, konec poslovnega leta pa so zaposlenim izplačali nagrado v znesku dobrih 450.000 €.
Kot je na srečanju z novinarji povedal predsednik uprave Arconta Branko Kurbus, ki je predstavil poslovanja, je stanje v obeh podjetjih zelo dobro, da imajo naročil ogromno, in tudi tretja izmena, ki so jo pri izdelavi zabojnikov uvedli oktobra, ima zagotovljeno delo vsaj do konca leta. Povečanje proizvodnje ob približno enakih fiksnih stroških je prineslo tudi bistveno boljše poslovne rezultate. Zaradi tega Branko Kurbus za razmere v obeh njihovih družbah pravi, da so zelo dobre. Tolikšen obseg proizvodnje pomeni, da so daleč največji proizvajalec bivalnih zabojnikov v Evropi, saj vsak dan izdelajo okoli 64 zabojnikov, njihov prvi zasledovalec iz istega koncerna Containex na Češkem pa 42. Nenehne izboljšave in razvoj tehnologije jim za šest do osem odstotkov na leto povečujejo produktivnost in kakovost. To je pripeljalo do tega, da zdaj v manj kot 41 delovnih urah izdelajo osnovni, standardni zabojnik z dvema oknoma in enimi vrati, leta 1991 so jih 125, pred 40 leti pa kar 450 ur. Čeprav so najdražji v koncernu, ostajajo njegov vodilni in razvojni center, njihova letna rast produktivnosti je med šestimi in osmimi odstotki. Za begunce oziroma migrante je po ocenah namenjenih med 15 in 20 odstotki zabojnikov, vendar se naročila zmanjšujejo, sicer pa vse kontejnerje izvozijo, daleč največ v države zahodne Evrope, nekaj še v severno Afriko in države nekdanje Sovjetske zveze.
Po besedah članice uprave za področje financ Zinke Furek so v Arcontu zelo ponosni na evropsko priznano referenco finančnega poslovanja, certifikat bonitetne odličnosti AAA, ki jih uvršča med 2,3 odstotka najboljših pravnih oseb v Sloveniji in jim priznava, da so nadpovprečno dober plačnik, varni za sodelovanje in da nimajo nobenih blokad. Podjetje tudi nima nobenih dolgov in dobaviteljem plačuje predčasno. Takšna poslovna bilanca, ki jo je Zinka Furek označila za že skoraj kičasto, je na eni strani posledica nenehnega vlaganja v izboljševanje tehnologije, v inovacije, v avtomatizacijo in v robotizacijo proizvodnje. Zdaj imajo v podjetju že več kot deset robotov v različnih delih proizvodnega procesa. Njihova zadnja pridobitev je 300.000 evrov vreden robot za upogibanje pločevine, pred tem pa so robotizirali nekatera za človeka najnapornejša in najmanj zdrava delovna mesta, kot je na primer varjenje. „Glede na to, da smo v skupini Containex – še štiri proizvodna podjetja naše skupine so na Češkem, v Bosni in Hercegovini ter v Rusiji – zaradi visokih dajatev državi najdražji, smo se bili pač prisiljeni vedno bolje tehnološko opremljati in tako zniževati proizvodne stroške. V skupini smo tako nekakšen tehnološki referenčni center, saj pri nas razvite postopke in tehnologije pozneje povzemajo tudi ostale tovarne iz skupine. V skupini smo vodilni tudi pri razvoju informatike", pravi predsednik uprave Branko Kurbus.
Poleg omenjenih 450 tisočakov nagrad ob koncu poslovnega leta, so zaposlenim - njihova povprečna starost je 39 let – že prej izplačali nagrade, dodatke in darila v skupni višini 900.000 evrov, kar skupaj z letno nagrado znese 1,36 milijona evrov oziroma 45 odstotkov neto dobička. Plače v proizvodnji se gibljejo med 841 in 1500 evri bruto, v minulem letu so dobili skoraj 2900 prošenj za zaposlitev, v šolsko prakso oziroma počitniško delo pa po besedah vodje kadrovske službe, mag. Metke Svetec Šooš vključujejo okoli 150 dijakov in študentov, od katerih mnogi ostanejo v družbi. Za kadre skrbijo tudi s štipendiranjem tako bodočih inženirjev kot tudi poklicnih profilov, ki jih potrebujejo v proizvodnji. V družbi so prepričani, da je uspešno poslovanje tudi posledica premišljenega strateškega ravnanja z zaposlenimi. V Arcontu tudi na tem področju ničesar ne prepuščajo naključju in že leta v zaposlenih z različnimi materialnimi in nematerialnimi spodbudami ustvarjajo občutek pripadnosti podjetju in kolektivu in jih spodbujajo k boljšemu delu. Dodatke in nagrade dobivajo delavci, ki v določenem obdobju niso bili odsotni z delovnega mesta, tisti, ki dobijo dobre ocene nadrejenih in nimajo disciplinskih ali drugih kršitev, vsi poleg tople malice dobivajo poseben dodatek za prehrano, v vročih mesecih delavci takrat, ko temperature presežejo 28 stopinj Celzija, dobijo še poseben »vročinski« dodatek, podjetje pa vsakega delavca s simbolično pozornostjo obdari tudi ob rojstnem dnevu, za božič in ob veliki noči... Zanimivo je omeniti, da je v sindikat vključena manj kot četrtina zaposlenih v Arconut, saj so, tudi po anketah in medijsko-raziskovalnem projektu Zlata nit, v podjetju zadovoljni.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Celotna proizvodnja Arconta gre v izvoz