Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nič več odpadnih voda v reko Muro

 

Svečano so namenu predali radgonsko centralo čistilno napravo

Otvoritev ČN GRPo dobrem desetletju priprav in dobrih treh letih izgradnje ter preizkusa, je svojemu namenu predana centralna čistilna naprava (ČN) občine Gornja Radgona. Tako je Gornja Radgona končala enega izmed najobsežnejših in najpomembnejših projektov v svoji zgodovini. Eno največjih pomurskih in največjo radgonsko investicijo, sofinancirano z evropskim denarjem, ki je pod streho že dobrega pol leta, so v navzočnosti številnih gostov z obeh bregov reke Mure, s simboličnim rezanjem traku, namenu predali ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, župan Stanislav Rojko in direktor Komunale Radgona Zlatko Erlih. Sodobno urejena in opremljena ČN pri Lisjakovi strugi, je skupaj z delom kanalizacijskega sistema po mestu in okolici, vredna skoraj 11 milijonov evrov.

Radgonski župan Stanislav Rojko je na otvoritvi izpostavil zahtevnost in pomembnost projekta tako za občino kot za občanke in občane ter omenil nadaljnje korake pri celovitem urejanju odpadnih voda v občini Gornja Radgona. Poudaril je, da čaka občino na tem področju še veliko dela, saj velik del gospodinjstev v odročnih krajih ni priključen na kanalizacijski sistem. Zahvalil se je sodelujočim ministrstvom za njihovo pomoč in podporo. Ministrica Majcnova je zadovoljna, da je denar namenjen za pomemben ekološki objekt, direktor Komunale Radgona, ki bo upravljala s ČN, Zlatko Erlih pa je obljubil, da bodo zaupano nalogo opravljali po najboljših močeh, predvsem pa je zagotovil, da bo Mura poslej iz Gornje Radgone tekla bistveno čistejša. Otvoritev ČN, katero je povezovala mag. Norma Bale, so popestrili otroci Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona s prisrčnim glasbenim nastopom. Po prerezu traku, pa je sledil še ogled nove radgonske pridobitve s strokovnim vodenjem.
Sicer pa, Projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure (2. sklop) – Občina Gornja Radgona« tudi sploh predstavlja prispevek k reševanju problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju porečja reke Mure ter s tem prispevek k zaščiti vodnih virov. V sklopu projekta je bila izvedena izgradnja manjkajoče komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode v Občini Gornja Radgona, ki je vključevala izgradnjo kanalizacijskega sistema v aglomeraciji ID 3064 Gornja Radgona in izgradnjo komunalne čistilne naprave Gornja Radgona. Po zaključku projekta je ta aglomeracija 96,61 % opremljena z odvajanjem in čiščenjem. Projekt se je začel izvajati leta 2013 in je bil zaključen konec leta 2015. Vrednost celotne operacije je znašala 10.252.103,40 EUR in jo je delno financirala EU iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«. Prispevek EU je znašal 85 % javno upravičenih stroškov, lastna udeležba RS je znašala 15 % javno upravičenih stroškov.
Projekt je bil izveden z namenom izgraditve ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda na območjih, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja, s ciljem zmanjšanja negativnih vplivov na okolje v aglomeracijah, katerih obremenitev je večja od 2.000 PE. Projekt je obsegal izgradnjo 9.074,50 m ločenega kanalizacijskega sistema, treh črpališč, treh regulacijskih objektov in enega zadrževalnika ter izgradnjo centralne ČN Gornja Radgona s kapaciteto 8.800 PE. S tem je bil dograjen in razširjen primarni kanalizacijski sistem s kanali in objekti primarnega pomena. Osnovni namen izgradnje kanalizacije je bil povezati obstoječe kanalizacijske vode ter izvesti kanalizacijsko omrežje na predelu, kjer tega še ni bilo ter tako omogočiti objektom priključitev na kanalizacijsko omrežje, same komunalne vode pa nato speljati do lokacije v okviru projekta zgrajene čistilne naprave.
Socialno-ekonomski cilji, ki so se s projektom uresničili so: Zmanjšanje onesnaževanja vodnih teles in tal (zmanjšanje emisij v površinske in podzemne vode ter tla bo pozitivno vplivalo na stanje okolja, predvsem občutljivih in naravovarstveno pomembnih ekosistemov in s tem na biodiverziteto); zmanjšanje nevarnosti za zdravje (zmanjšanje nekontroliranih izpustov potencialno okužene vode, varovanje vodnih virov); pozitiven vpliv na razvoj regije (povečanje kakovosti življenja in izboljšanje okoljskih parametrov bo pozitivno vplivalo na privlačnost regije, možen bo razvoj turizma, kar bo povečalo zaposlitvene možnosti in posledično priseljevanje v regijo, predvsem v območja, ki so bila zdaj zaradi neurejenih možnosti za odvajanja odpadne vode manj privlačna).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Nič več odpadnih voda v reko Muro