Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Elektro Maribor tudi dobrodelno usmerjen

 

Obetajo se nove investicije na širšem območju Gornje Radgone

ELEKTRO MB humanitarna pomočElektro Maribor tudi letos nadaljuje zelo intenzivno investicijsko dejavnost, usmerjeno predvsem v izgradnjo bolj robustnega in pametnega elektrodistribucijskega omrežja. Na področju Območne enote Gornja Radgona bodo zato letos investirali 1,8 mio EUR. Ob tem Elektro Maribor nadaljuje tudi letošnji cikel že tradicionalne pomoči humanitarnim organizacijam. Rast rabe električne energije in obračunske moči, nadpovprečni delež pametnih števcev, številne izvedene in načrtovane investicije, zelo dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, so samo nekateri dejavniki, ki so ji vodilni na Elektro Maribor, s predsednikom uprave Borisom Sovičem, še posebej izpostavili na srečanju z novinarji v Gornji Radgoni.

OE Gornja Radgona, ki pokriva območje 13 občin, na 460 km2 velikem področju, je najmanjša izmed petih območnih enot Elektra Maribor. Ima dve nadzorništvi, in sicer v Gornji Radgoni in Ljutomeru. Enota ima 54 stalno zaposlenih in 5 projektno zaposlenih za določen čas. Oskrbuje več kot 19.000 odjemalcev (kar predstavlja skoraj 9 % vseh odjemalcev Elektra Maribor), v letu 2015 je distribuirala 176 GWh električne energije (kar predstavlja več kot 8 % skupne distribuirane energije na območju Elektra Maribor) in ima več kot 2.000 km (oziroma več kot 12 %) skupne dolžine elektrodistribucijskega omrežja. Enota upravlja z omrežjem dveh razdelilno transformatorskih postaj, in sicer RTP Radenci in RTP Ljutomer. Glavne usmeritve enote so: povečanje robustnosti obstoječega omrežja, zmanjšanje zunanjih vplivov na naše omrežje, reševanje slabih napetostnih razmer in povečevanje prenosnih kapacitet omrežja za priključevanje novih odjemalcev.
V letu 2015 je zabeležena skupna rast rabe za 1,9 %, na celotnem območju Elektra Maribor pa 1,5 % . Raba gospodinjskih odjemalcev je bila za 2,5 % večja kot v 2014, kar je podobno kot na območju Elektra Maribor. Raba odjemalcev na srednji napetosti je bila za 2,8 % manjša (Elektro Maribor za 0,3 % večja), raba poslovnih odjemalcev na nizki napetosti je bila za 9,1 % večja kot v letu 2014 (Elektro Maribor za 2,9 % večja). Skupna obračunska moč je bila za 0,8 % višja kot v letu 2014 (Elektro Maribor za 0,6 % večja). Proizvodni viri na območju enote so leta 2007 začeli prispevati v distribucijsko omrežje. V letu 2015 je na področju OE Gornja Radgona delež proizvodnih virov znašal 13 %. Na območju, ki ga pokriva enota, je v sistem naprednega merjenja vključenih 11.223 merilnih mest, kar predstavlja 59 (53) % vseh merilnih mest na tem območju.
Elektro Maribor nadaljuje zelo intenzivno investicijsko dejavnost, usmerjeno predvsem v izgradnjo bolj robustnega in pametnega elektrodistribucijskega omrežja. Na področju OE Gornja Radgona so tako v preteklem letu realizirali za 1,9 mio EUR investicij, tudi letos bodo zanje namenili 1,8 mio EUR. V tem okviru bodo kablirali 20,16 km nizko in srednje napetostnih vodov, zgradili ali obnovili 5,02 km nizko in srednjenapetostnih zračnih vodov, zgradili 6 novih transformatorskih postaj in obnovili 8 obstoječih, zamenjali ali zaradi kabliranja odstranili 1.246 drogov, izvedli poseke na 64,5 km tras daljnovodov in priključili 1.150 merilnih mest v sistem naprednega merjenja...
Elektro Maribor nadaljuje letošnji cikel pomoči humanitarnim organizacijam, ki delujejo na oskrbnem območju družbe. Sredstva so tokrat namenjena humanitarnima organizacijama, ki delujeta na območju Gornje Radgone. Predsednik uprave Elektra Maribor, mag. Boris Sovič, in vodja Elektro Maribor, OE Gornja Radgona, Andrej Roškar, sta tokrat predala dve donaciji v vrednosti po 1.500 eur. Prevzeli sta jih Dušan Zagorc, član območnega odbora OZ Rdečega križa Gornja Radgona, in Hedvika Korošec, vodja Karitas župnije sv. Petra. Na dogodku sta predstavnika organizacij predstavila delo svojih organizacij in čemu bodo sredstva namenjena.
Mag. Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor, je ob predaji sredstev organizacijama povedal: »V Elektru Maribor se zavedamo naše družbene odgovornosti. Izpričujemo jo z izpolnjevanjem našega temeljnega poslanstva, distribucije električne energije in izvajanja naprednih storitev. Tradicionalno že nekaj let zapored aktivno sodelujemo tudi s humanitarnimi organizacijami, tako da podpiramo njihove aktivnosti usmerjene v pomoč ljudem, ki tovrstno pomoč potrebujejo. Solidarnost je pomembna vrednota povezane skupnosti. Tokrat podpiramo programe dveh humanitarnih organizacij iz Gornje Radgone, ki bodo pripomogli k reševanju težav ljudi, ki so znašli v stiski.«
Dušan Zagorc, član območnega odbora Območnega združenja Rdečega križa Gornja Radgona, je o odločitvi za porabo sredstev pojasnil: »Po svojih najboljših močeh se trudimo, da lajšamo stiske ljudi, vendar njihove potrebe pogosto presegajo naše zmožnosti. Zato se po pomoč obračamo na naše donatorje, ki znatno pripomorejo k reševanju težkih življenjskih situacij, v katerih se prosilci znajdejo. Donacijo Elektra Maribor bomo namenili socialno ogroženim družinam in posameznikom za ureditev bivalnih razmer in poplačilo osnovnih življenjskih stroškov. Zahvaljujemo se za pomoč in podporo.« Hedvika Korošec, vodja Karitas župnije sv. Petra, o porabi sredstev pa: »Naša dobrodelna organizacija šteje 22 prostovoljcev, ki pomagajo ljudem v stiski. Ker so naša finančna sredstva skromna, je prejeta pomoč še kako dobrodošla. Prejeta sredstva bomo namenili za plačilo položnic, nabavo prehrambnih in higienskih paketov, šolskih potrebščin in plačilo letovanj otrok. Za prejeta sredstva se najprisrčneje zahvaljujemo.«

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Elektro Maribor tudi dobrodelno usmerjen