Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gasilci Hrašenskega Vrha spet imajo lastno streho!

 

Po sedmih letih prizadevanj in veliko opravljenih prostovoljnih urah gasilski dom pod streho

PGD Hrašenski vrh - strehaZadnji vikend letošnjega julija bo gotovo ostal posebej zabeležen v kronikah gasilk in gasilcev iz PGD Hrašenski Vrh, v občini Radenci. Kako tudi ne, ko pa so v soboto, 30. julija prekrili prvi del strehe na svojem novem gasilskem domu, katerega gradijo praktično sedem let, saj nesreča nikoli ne počiva in tako je prizadela tudi gasilce, ki ob nesrečah drugih vedno prvi priskočijo na pomoč. Ko pa gasilcev ne potrebujemo, pa žal vse prehitro pozabimo na njihovo požrtvovalnost in tudi njihove potrebe. Predvsem manjša prostovoljna društva so večinoma odvisna od prostovoljnih prispevkov, tudi PGD Hrašenski Vrh v občini Radenci, ki ga je prizadela še nesreča, ko je rdeč petelin uničil tudi njihov gasilski dom.

Spomnimo; Požar je izbruhnil med neurjem, ki je nad Pomurjem in Slovenskimi goricami divjalo v soboto, 25. julija 2009, potem ko je udar strele najprej uničil del poslopja s stolpom. Zjutraj okrog druge ure je prišlo sporočilo po odzivniku, da gori gasilski dom na Hrašenskem Vrhu. Po hitri intervenciji domačih gasilcev in gasilcev iz okoliških krajev jim je uspelo rešiti dvorano in garažo z avtocisterno, v celoti pa so pogoreli stolp s sireno, pisarna s celotnim arhivom, prapor in nekaj opreme. Škode je bilo za 55.000 evrov. Petinpetdeset članov, ki varujejo skoraj 800 ljudi iz domače in okoliških vasi, je tako v nekaj minutah ostalo brez gasilskega doma. Na srečo so pred ognjem rešili staro avtocisterno in gasilsko opremo, a škoda na domu je bila tako velika, da ga ni bilo vredno obnavljati. „Ker je strokovnjak, ki si je ogledal pogorišče, ocenil, da moramo poslopje porušiti, če hočemo kaj na novo graditi, in ker je gasilski dom brez lastnega dovoza in brez zemlje, smo odločili, da si poiščemo novo parcelo. Našli smo jo v bližini nekdanjega doma, in občina Radenci nam jo je dala v najem za 99 let; 2010. smo začeli urejati papirje, jeseni 2013. pa smo pridobili vso potrebno dokumentacijo za novogradnjo. Potem smo takoj začeli graditi, vložili smo vsa lastna finančna sredstva, 60.000 evrov, ko pa smo jih porabili, se je gradnja ustavila, saj denarja od drugod ni bilo. Letos smo ga želeli spravili pod streho, da zaščitimo, kar smo do zdaj ustvarili, a nam je uspelo le delno, ostalo brez dodatne širše družbene pomoči žal ne bo šlo,« pravi predsednik PGD Hrašenski Vrh Stanislav Klemenčič, ki dodaja, kako je gasilski dom sicer tudi glavno zbirališče vseh krajanov, ne le gasilcev, je prostor, brez katerega si je težko predstavljati družabno življenje v vasi.
Tudi zaradi tega so se kljub nekaterim pomislekom, ali sploh potrebujejo tako velik novi dom, pogumno in drzno odločili, da bodo stavbo porušili in zgradili nov gasilski dom. Poleg lastnega denarja, od zavarovalnice, so jim na pomoč priskočili lokalna skupnosti, organizacije, podjetja in posamezniki, pomagali pa so tudi bralke in bralci Slovenskih novic, ki so preko Krambergerjevega sklada primaknili del sredstev, ki so jih porabili za gradbeni material, so večino dela gasilci in gasilke opravili sami. Tudi streho nad bivalnim delom doma so v teh vročih poletnih dneh pokrili sami gasilci PGD Hrašenski Vrh pokrili sami, sedaj pa bi potrebovali še denar za streho nad garažo, potem pa še za opremo ipd., saj je bila vrednost investicije ocenjena na več sto tisočakov, od zavarovalnine in s prostovoljnimi prispevki so zbrali 65.000 evrov. Veliko nam pomeni, da smo pokrili vsaj del strehe, saj nam je dež počasi uničeval na pol zgrajeno stavbo", pravi Klemenčič, ki je pohvalil domačine, ki so zbrali hlodovino za streho, sedaj pa je nepokrit ostal le še garažni del stavbe, kjer bodo trije parkirni prostori za gasilska vozila. „Problem je v tem, da bi potrebovali še najmanj 15.000 evrov, da bi lahko s ploščo garaži naredili streho, zato poskušajo krajani napeti vse sile, da bi spet zbrali denar.
V gasilskem društvu dodajajo, da jim tudi v bodoče pride prav vsaka pomoč, ne samo denarna, potrebujejo tudi material, od cementa do vrat in oken. Zaključna dela že lahko sami naredijo, do tam pa morajo stvar pustiti gradbincu, torej strokovnjaku, saj se nov dom ne gradi vsak dan. Z gradnjo novega doma na Hrašenskem Vrhu pa skrbi ne bodo prenehale, kajti potem ko se bodo gasilci vselili v novi dom, podrtijo starega pa prodali, saj dveh ne morejo vzdrževati, se bodo morali prej ali slej soočiti s še enim velikim projektom – nakupom novega gasilskega vozila. Zdajšnji je že starodobnik, izdelan je bil daljnega leta 1976. „Streha je glavna, in sedaj bomo počasi delali naprej, saj je na vrsti opremljanje notranjosti objekta", poudarja predsednik Klemenčič, ki je kljub vsemu vesel, da so naredili vsaj to kar so. Seveda se na Hrašenskem Vrhu še naprej ne bodo branili vseh dobrih ljudi, ki bi bili gasilcem, ki ob nesrečah zares prvi takoj nesebično priskočijo na pomoč, pri dokončni izgradnji novega gasilskega doma tudi sami pripravljeni priskočiti na pomoč. Fantje in dekleta iz PGD Hrašenski Vrh so vedno pripravljeni pomagati, tudi tvegati lastna življenja, zdaj pa potrebujejo pomoč...
Serija nesreč na gasilskih domovih!
V občini Radenci je v zadnjem desetletju sreča očitno obrnila hrbet, ne le gasilcem s Hrašenskega Vrha, temveč so vremenske ujme in nesreče tudi drugim srčnim prostovoljcem neusmiljeno uničevale domove in opremo. Gradbinci so denimo med sanacijo regionalne ceste Radenci–Ljutomer spodkopali gasilski dom PGD Hrastje Mota, ki so ga morali zato podreti in zgraditi novega. Kmalu zatem so ognjeni zublji po domnevni eksploziji v celoti uničili gasilski dom PGD Radenci-Boračeva v Radencih, tudi tega so morali nato v celoti podreti in graditi novega. A še preden sta prizadeti društvi dobili nove prostore, je, kot rečeno, med neurjem julija 2009 strela zanetila ogenj v gasilskem domu PGD Hrašenski Vrh in ga opustošila. Hitra intervencija domačih gasilcev in kolegov iz PGD Kapela, PGD Janžev Vrh, PGD Vučja vas ter PGD Okoslavci je tedaj rešila vsaj njihovo gasilsko opremo.
Takratni poveljnik PGD Hrašenski Vrh Vinko Vogrinec nam je ob nesreči povedal, da je velikokrat sodeloval v gašenju in reševanju, da pa se ne da opisati, kako hudo je, ko gori pri tebi doma, ko gori vse tisto, kar »smo ustvarjali polnih 55 let«. Kdo ve, ali so se torej gasilci iz občine Radenci kaj zamerili svojemu zaščitniku, sv. Florjanu, da jim je ta v minulih letih obrnil hrbet. Namesto da bi reševali tuje, morajo namreč čuvati in reševati predvsem svoje imetje. A kljub temu so vedno tudi na preži, če kdorkoli potrebuje pomoč!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Gasilci Hrašenskega Vrha spet imajo lastno streho!