Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Alzheimerjevi bolniki na sprehodu

 

Vedno več ljudi zboleva za Alzheimerjevo boleznijo

DSO Radgona sprehodV radgonskem domu starejših (DSO), kjer enako skrbijo za vse svoje stanovalce, so letošnji svetovni dan Alzheimerjeve bolezni (21.9.) obeležili z dopoldanskim sprehodom tistih stanovalcev, ki jih je prizadela ta bolezen. Sončen, a ne preveč topel dan je bil kot nalašč za kratek »izlet« v mestni park. Sodelujoči svojci, zaposleni in nekateri drugi stanovalci DSO, ki so kot prostovoljci pomagali pri tej humani akciji, so udeležence peljali z invalidskimi vozički ali jim pomagali pri hoji.

Dobro razpoloženi stanovalci in njihovi spremljevalci so uživali na »sprehodu«. Zaključili so ga s toplim čajem ter nato še za »izravnavo temperature« s sladoledom. Vsem udeležencem je bilo zelo všeč, da so lep dopoldan izkoristili na tak način. Mag. Marjan Žula, direktor DSO-GR d.o.o., ki je tudi sprehajal, se je prisrčno zahvalil vsem spremljevalcem ter jih povabil na jesenski kostanjev piknik, ki ga bodo kmalu organizirali. V radgonskem Domu sicer imajo v pritličju zgradbe enoti za stanovalce z demenco, ki jih je približno štirideset.
»Žal porast populacije, ki zboleva za Alzheimerjevo boleznijo, strmo narašča v svetovnem merilu in tudi v Sloveniji (v naši državi jih je nad 30.000 op.p.). Ta bolezen še zaenkrat ni ozdravljiva, lahko pa na stanovalca, ki je obolel za demenco vplivamo spodbudno s primernim pristopom. Preko različnih aktivnosti, ki jih pri nas v Domu izvajamo v sklopu programa za osebe z demenco in so naravnane na vsakega posameznika, pozitivno vplivamo na njihovo samopodobo in samospoštovanje. Z vključevanjem v izvajanje enostavnih gospodinjskih in vsakdanjih domačih opravil, izvajanjem aktivnosti za ohranjanje motorike, utrjevanjem spoznavnih sposobnosti ter ročnih spretnosti, s pogovorom, opravili v sklopu terapevtskega vrta, s sprehodi in drugimi usmerjenimi dejavnostmi, krepimo pri stanovalcih z demenco občutek lastne vrednosti ter tako dvigujemo kakovost njihovega življenja. Vsekakor pa je preventiva tista, ki lahko prepreči ali vsaj za nekaj časa odloži obolelost za demenco. Zato strokovnjaki svetujejo, da v življenju poskrbimo za zdravo srce, smo telesno in umsko aktivni, se prehranjujemo zdravo ter se čim več družimo in počnemo stvari, ki so nam všeč.« je ob tej priložnosti povedala strokovna vodja radgonskega DSO, Eva Žula.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Alzheimerjevi bolniki na sprehodu