Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomursko olje za Avstralce

 

Oljarna Šaruga že 16. leto izvaža tudi na sedmi kontinent

Oljarna ŠarugaTe dni je v posebnem kontejnerju, z ladjo proti daljni Avstraliji, že 16. leto zapovrstjo, „odpotovalo" pomursko bučno olje proizvedeno v Oljarni Šaruga na Meleh pri Gornji Radgoni. In v družinskem podjetju Šaruga so izjemno zadovoljni, da potrošniki v daljni državi, na sedmem kontinentu, tako cenijo njihovo domače bučno olje, narejeno po receptih njihovih prednikov. A kot pravi direktor družinskega podjetja Aleksander Šaruga, recept njihovih prednikov, babic in dedkov, nikakor ni dovolj.

„V kvalitetno bučno olje mora vstopiti tudi naša moderna znanost, naši mladi tehnologi, ki kontrolirajo temperature pri praženju, kakovost semena, pravilna odležanost bučnega olja in nenazadnje pravilno izbrana embalaža (steklenice, ki obdržijo primerno kakovost olja nadaljnjih nekaj mesecev, leto ali več). S tem, predvsem pa s kontrolirano temperaturo in pravilnim mletjem, razmaščobljenjem, dosežemo da je naše bučno olje vitaminsko bogato in da ima pravilen volj, barvo in vse potrebno. Zato je velika razlika med bučnim oljem proizvedenim v naši oljarni in Avstrijsko-štajerskim oljem, ki ga pražijo pri približno 140 stopinjah Celziusovih. Tako je njihovo bučno olje brez vonja in ima zelo karakteristično črno-zeleno barvo, ki se oprijemle posode v katero ga nalijete. To pa je tako, kot bi jedli koruzni storž brez slastnega koruznega zrnja", pravi Aleksander Šaruga, ki ga moti, da se pri nas še vedno mnogi odločajo za različne dejavnosti in se potem izgovarjajo na „recepte svojih dedov in babic". Po njegovem prepričanju kakovost lahko delaš le na svojem področju, eni v vinogradništvu, drugi v oljarstvu, tretji pa... „Kakovostno ne moreš sedeti na dveh ali treh stolih. Tudi to je rek naših dedov. In poduk celotne zgodbe je, da so naši dedki dejansko imeli dobre recepte, ki pa jih je potrebno oplemenititi z znanjem mladih tehnologov in spoznavanjem novih tehnologij", dodaja Šaruga.
Kakorkoli že; Nekoč v davnih časih se je vrtelo mlinsko kolo Šarugovega mlina na reki Muri, na obronku prelepe vasi Mele. Voda je hitela, čas je hitel, z njim pa je na žalost odneslo tudi mlinsko kolo... Idiličen žitni mlin na Muri sta zamenjala mlin in oljarna sredi vasi Mele, tradicija se nadaljuje v pridelavi in predelavi oljnic in sedaj Oljarna Šaruga nudi predvsem visoko cenjeno domače bučno, sončnično ter repičino olje. „Za naša olja se uporabljajo le semena domače pridelave iz širnih pomurskih ravnin. Jedilna olja, posebno domače bučno olje, pridobivamo na stari tradicionalni način naših prednikov. Gostje in stranke si lahko pri nas ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semena iz buč, sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino - bučno olje - polno vitaminov in energije za vsakdanje delo, manjši muzej...", je med drugim zapisano v 70 – letni kroniki in prospektu na daleč znanega Oljarstva in kmetijstva Šarugovih z Melov.

...največ potrošnikov v Avstraliji je sicer Slovencev in Avstrijcev, toda vedno več po tem zdravilnem izdelku sežejo tudi Avstralci in drugi...

In v zadnjih dobrih petnajstih letih je oljarstvo Šarugovih znano še dlje, kajti iz Melov pri Gornji Radgoni je poleti 2000 na daljno pot proti Avstraliji odromal prvi kontigent bučnega olja, kar je bilo nekaj povsem novega, kajti Šarugovi do takrat sploh niso uradno izvažali v tujino, da o Avstraliji niti ne govorimo, saj bučno olje, čeprav z visokimi hranilnimi in tudi zdravilnimi vrednostmi ni še bilo prišlo v vse dele sveta. „Glede na to, da je slovensko tržišče premajhno in prezasičeno, ob tem pa tukaj ne dosežemo takšno ceno, kot si je naš izdelek zasluži, smo se morali odločiti za prodajo na tujem trgu, kjer vedo ceniti kvaliteto in prav nam je prišla ideja, da bi poskusili s prodajo v Avstraliji. Gre za veliko tržišče in izpostavilo se je, da je bila odločitev pravilna, kajti sedaj že pošiljamo približno 2200 litrov bučnega olja letno, kar je za majhno družinsko oljarno lepa količina. Tam nam je uspelo doseči tudi ugodno ceno (18 U$A(liter), kar je zelo spodbudno, ne le za nas temveč za vse naše kooperante in druge kmetovalce, ki nam prodajajo bučnice«, nam je povedal Sandi Šaruga, ki je razkril tudi kako je prišlo do stikov z Avstralijo.
Najprej so se povezali preko zdomcev, ki tam živijo in ko pridejo v Slovenijo na počitnice si kupijo kakšen liter olja. Potem se je tukaj pojavilo podjetje, ki prodaja tudi radensko na avstralskem tržišču in tako se je začelo. Šaruga poudarja, da postaja kakovostno bučno olje, zaradi vseh svojih zdravilnih in drugih lastnosti, olje prihodnosti po vsem svetu in tukaj on vidi prihodnost slovenskega bučnega olja, toda samo tistega kakovostnega. »V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov in podobno tako da je že tukaj velika možnost, zanimivo pa je, da je na ekiketah napisano, da olje prihaja iz Slovenije, iz Pomurja. Tam kontigent potuje približno mesec dni", dodaja Šaruga, ki kljub vsemu večino pridelka proda na domačem trgu, veliko ga kupijo tudi turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic, ter tudi zdravilišč in drugih turističnih destinacij iz sosednje Avstrije, ki cenijo kvaliteto, in ki se z avtobusi ali osebnimi avtomobili ustavljajo pri Šarugovih ter si kupijo kakšen liter kakovostnega olja. Pozneje pa se reklama o kakovosti širi od ust do ust, tako da je vedno več obiskov. Pri Šarugovih pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi manjši muzej povezan z mlinarstvom in oljarstvom, lahko spremljajo tudi samo »olovo« - stiskanje olja, ob tem pa se pri njih ne dobi le tisto kar je povezano z oljem. Poleg raznih olj (bučno, sončnično, ripsovo, solatno), obiskovalcem namreč ponujajo tudi sončnična semena, bučne semenke, bučno prgo (za ribiče), pa tudi domače vino, domači med, domačo slivovko, jabolčni kis, posušene sadne krhlje, kislo zelje, repo in še marsikaj z lastne ter drugih pomurskih kmetij. S tem pa Šarugovi, kjer v največji sezoni dela zaposlujejo tudi večje število delavcev, ki pomagajo Darinki in Sandiju ter hčerama Svetlani, ki kot uni.dipl.ing. postaja prva violina oljarne, in Katji.

Zdravilni učinki bučnega olja
Bučno olje je nedvomno ena večjih prehrambenih posebnosti Štajerske, Prekmurja, pa tudi nekaterih delov Avstrije. Kot vsako olje, tudi to vsebuje fitosterole, trigliceride, pa tudi nenasičene maščobne kisline, beljakovine, minerale in nekaere beljakovine. Pridobivamo ga predvsem iz semen buče vrste Cucurbita pepo var. styrriaca. Barvo mu dajajo klorofilu podobne snovi. Od vitaminov v bučnem olju najdemo vitamine A, A1, B6, C, D in E. Od mineralov pa kalcij, magnezij, fosfor, kalij, železo, mangan, selen in cink. Hladno stiskano ne draži želodčne sluznice, ter celo pomaga blažiti zgago. Vsebuje plazemski holesterol. Uporabljamo ga celo pri celjenju opeklin in ozebline, pa tudi pri boju s črevesnimi zajedalci in težavah s prostato.
Bučno olje je dober vir esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, ki jih organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in številne druge funkcije, skupaj z reproduktivno. Tako bučno olje spada med hranilno najbogatejša olja. Esencialne omega 3 maščobne kisline, ki jih bučno olje vsebuje v visokem deležu, varujejo organizem pred vnetji, krepijo imunski sistem, varujejo srce in ožilje, znižujejo raven trigliceridov in povečujejo raven dobrega holesterola...

Evropska komisija zaščitila slovensko bučno olje!
Podobno kot z nekaterimi drugimi izdelki, zlasti kranjsko klobaso, teranom ipd., kjer so naši pridelovalci imeli kar nekaj težav s priznanjem zaščitenih proizvodov v EU, je nekaj težav na tej poti imelo tudi bučno olje. Kljub temu pa je omenjeno olje postalo 15. slovenski proizvod zaščiten v EU, kajti Evropska komisija je že 3.10.2012 v Uradnem listu EU objavila registracijo Štajersko-Prekmurskega bučnega olja, ki je petnajsti slovenski proizvod, registriran pri Evropski Komisiji. Predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju je tradicionalna, kar dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750.
Štajersko-Prekmursko bučno olje je jedilno nerafinirano rastlinsko olje, ki je proizvedeno po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti z uporabo toplote in brez aditivov. Je temno zelene do rdeče barve, z značilnim aromatičnim vonjem in okusom. Ima ugodno maščobno kislinsko sestavo, saj vsebuje okrog 20 % nasičenih maščobnih kislin, okrog 35 % mononenasičenih maščobnih kislin in okrog 45 % polinenasičenih maščobnih kislin. Bučno olje je bogat vir tokoferolov, saj vsebuje okrog 50 mg vitamina E v 100 g olja. V bučnem olju so prisotni tudi drugi vitamini, mikroelementi, karotenoidi, redke aminokisline, naravno barvilo.
Sloves o Štajersko-Prekmurskem bučnem olju se širi tudi izven območja Slovenije po drugih evropskih državah, ZDA, Avstraliji, Rusiji, itd., kar med drugim dokazuje tudi priznanje za najbolj inovativen proizvod na tekmovanju IFE07 (The International food&drink event) v Londonu leta 2007. V samem postopku registracije Štajersko prekmurskega bučnega olja pri Evropski komisiji, je na slovensko vlogo ugovarjala Avstrija, ki ima že od leta 1996 pri Evropski komisiji kot geografsko označbo zaščiteno Štajersko bučno olje (Steierisches Kürbiskernöl). Slovenija in Avstrija dogovora nista dosegli, zato je o slovenski vlogi ponovno odločala Evropska komisija, ki je sprejela odločitev, da se Štajersko-Prekmursko bučno olje registrira, vendar morajo, v izogib zavajanju potrošnikov, slovenski proizvajalci v istem vidnem polju, kot je navedeno zaščiteno ime, navajati tudi državo izvora (Slovenija), hkrati pa se geografski del zaščitenega imena ne sme prevajati.

Kakšna je pravzaprav »definicija« bučnega olja?
»Bučno olje stiskamo iz semen buč (Cucerlito Pepo). Buče ne potrebujejo dodatnih mineralnih gnojil, tako da je pridelava praktično ekološka. Samo bučno olje je bogato z vitamini A in E, je lahko prebavljivo ter stimulativno deluje na človeški organizem. Ne vsebuje snovi, ki bi tvorile holesterol v krvi in po dognanjih nemških znanstvenikov ga celo razgrajuje. Bučno olje predvsem uporabljamo za solatne prelive, zdravilne kure ter kot dodatek pri pripravi gurmanske hrane. Domovina kvalitetnega bučnega olja je avstrijska in slovenska Štajerska. Sestava tal na Štajerskem je izjemno ugodna za bučno seme, tako da je kvaliteta bučnega olja z tega območja bistveno pred drugimi okolji.

Hladno stiskano olje je oropano arome
V zadnjem času je pogosto slišati, da je menda tudi za bučno olje primernejše hladno stiskanje. Toda kot poudarja izredni profesor na Katedri za tehnologije rastlinskih živil Biotehnične fakultete v Ljubljani dr. Marjan Simčič, je treba vedeti, da je hladno stiskano bučno olje poseben izdelek, ki ohrani naravne vitamine in druge biološko aktivne snovi, nima pa značilne tradicionalne arome. »Prav aroma pa je ena od pozitivnih značilnosti bučnega olja, ki ga navsezadnje uživamo prav zaradi nje in ne zaradi vsebnosti vitaminov in mineralov. Nastanek arome omogoča termična obdelava, ki povzroči zelo kompleksno Maillardovo reakcijo ter pomaga tudi pri boljšem izkoristku in olje delno stabilizira. Treba je paziti, da s temperaturno obdelavo ne pretiravamo, saj lahko bistveno poslabšamo aromo in prehranske lastnosti. Poleg tega moramo upoštevati čas praženja semen,« je pojasnil strokovnjak in pristavil, da je bila večina termičnih obdelav živil obravnavana negativno in kot nujna za podaljšanje njihove trajnosti, čeprav ima v nekaterih primerih pozitivne prehranske učinke. Pri kompleksnih reakcijah pri primerni temperaturni obdelavi, denimo, nastanejo tudi snovi z antioksidativnim delovanjem.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Pomursko olje za Avstralce