MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Košnja NegovaKakor pravi slovenska ljudska pesem: »Ko se dela svit grejo fantje kosit«, so tudi »fantje« in eno »dekle«, na grajskem hribu v Negovi »šli kosit«. Letošnje košnjo, ki jo že več kot 10 let pripravlja Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, se je udeležilo 14 koscev, med njimi je bila tudi ženska. Kakor je bila v preteklosti navada, je tudi tokrat gospodar, tega je poosebljal Alojz Firbas, koscem najprej ponudil »štanperl žganice«, ki je dala koscem energijo in zagon. In že so kosci nabrusili kose, ter se v redu, kot nekoč, podali na košnjo strmega brega, na katerem so odcvetele in dozorele narcise.

Grajsko pobočje v Negovi pokosili

Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomursko olje za Avstralce

 

Oljarna Šaruga že 16. leto izvaža tudi na sedmi kontinent

Oljarna ŠarugaTe dni je v posebnem kontejnerju, z ladjo proti daljni Avstraliji, že 16. leto zapovrstjo, „odpotovalo" pomursko bučno olje proizvedeno v Oljarni Šaruga na Meleh pri Gornji Radgoni. In v družinskem podjetju Šaruga so izjemno zadovoljni, da potrošniki v daljni državi, na sedmem kontinentu, tako cenijo njihovo domače bučno olje, narejeno po receptih njihovih prednikov. A kot pravi direktor družinskega podjetja Aleksander Šaruga, recept njihovih prednikov, babic in dedkov, nikakor ni dovolj.

„V kvalitetno bučno olje mora vstopiti tudi naša moderna znanost, naši mladi tehnologi, ki kontrolirajo temperature pri praženju, kakovost semena, pravilna odležanost bučnega olja in nenazadnje pravilno izbrana embalaža (steklenice, ki obdržijo primerno kakovost olja nadaljnjih nekaj mesecev, leto ali več). S tem, predvsem pa s kontrolirano temperaturo in pravilnim mletjem, razmaščobljenjem, dosežemo da je naše bučno olje vitaminsko bogato in da ima pravilen volj, barvo in vse potrebno. Zato je velika razlika med bučnim oljem proizvedenim v naši oljarni in Avstrijsko-štajerskim oljem, ki ga pražijo pri približno 140 stopinjah Celziusovih. Tako je njihovo bučno olje brez vonja in ima zelo karakteristično črno-zeleno barvo, ki se oprijemle posode v katero ga nalijete. To pa je tako, kot bi jedli koruzni storž brez slastnega koruznega zrnja", pravi Aleksander Šaruga, ki ga moti, da se pri nas še vedno mnogi odločajo za različne dejavnosti in se potem izgovarjajo na „recepte svojih dedov in babic". Po njegovem prepričanju kakovost lahko delaš le na svojem področju, eni v vinogradništvu, drugi v oljarstvu, tretji pa... „Kakovostno ne moreš sedeti na dveh ali treh stolih. Tudi to je rek naših dedov. In poduk celotne zgodbe je, da so naši dedki dejansko imeli dobre recepte, ki pa jih je potrebno oplemenititi z znanjem mladih tehnologov in spoznavanjem novih tehnologij", dodaja Šaruga.
Kakorkoli že; Nekoč v davnih časih se je vrtelo mlinsko kolo Šarugovega mlina na reki Muri, na obronku prelepe vasi Mele. Voda je hitela, čas je hitel, z njim pa je na žalost odneslo tudi mlinsko kolo... Idiličen žitni mlin na Muri sta zamenjala mlin in oljarna sredi vasi Mele, tradicija se nadaljuje v pridelavi in predelavi oljnic in sedaj Oljarna Šaruga nudi predvsem visoko cenjeno domače bučno, sončnično ter repičino olje. „Za naša olja se uporabljajo le semena domače pridelave iz širnih pomurskih ravnin. Jedilna olja, posebno domače bučno olje, pridobivamo na stari tradicionalni način naših prednikov. Gostje in stranke si lahko pri nas ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semena iz buč, sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino - bučno olje - polno vitaminov in energije za vsakdanje delo, manjši muzej...", je med drugim zapisano v 70 – letni kroniki in prospektu na daleč znanega Oljarstva in kmetijstva Šarugovih z Melov.

...največ potrošnikov v Avstraliji je sicer Slovencev in Avstrijcev, toda vedno več po tem zdravilnem izdelku sežejo tudi Avstralci in drugi...

In v zadnjih dobrih petnajstih letih je oljarstvo Šarugovih znano še dlje, kajti iz Melov pri Gornji Radgoni je poleti 2000 na daljno pot proti Avstraliji odromal prvi kontigent bučnega olja, kar je bilo nekaj povsem novega, kajti Šarugovi do takrat sploh niso uradno izvažali v tujino, da o Avstraliji niti ne govorimo, saj bučno olje, čeprav z visokimi hranilnimi in tudi zdravilnimi vrednostmi ni še bilo prišlo v vse dele sveta. „Glede na to, da je slovensko tržišče premajhno in prezasičeno, ob tem pa tukaj ne dosežemo takšno ceno, kot si je naš izdelek zasluži, smo se morali odločiti za prodajo na tujem trgu, kjer vedo ceniti kvaliteto in prav nam je prišla ideja, da bi poskusili s prodajo v Avstraliji. Gre za veliko tržišče in izpostavilo se je, da je bila odločitev pravilna, kajti sedaj že pošiljamo približno 2200 litrov bučnega olja letno, kar je za majhno družinsko oljarno lepa količina. Tam nam je uspelo doseči tudi ugodno ceno (18 U$A(liter), kar je zelo spodbudno, ne le za nas temveč za vse naše kooperante in druge kmetovalce, ki nam prodajajo bučnice«, nam je povedal Sandi Šaruga, ki je razkril tudi kako je prišlo do stikov z Avstralijo.
Najprej so se povezali preko zdomcev, ki tam živijo in ko pridejo v Slovenijo na počitnice si kupijo kakšen liter olja. Potem se je tukaj pojavilo podjetje, ki prodaja tudi radensko na avstralskem tržišču in tako se je začelo. Šaruga poudarja, da postaja kakovostno bučno olje, zaradi vseh svojih zdravilnih in drugih lastnosti, olje prihodnosti po vsem svetu in tukaj on vidi prihodnost slovenskega bučnega olja, toda samo tistega kakovostnega. »V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov in podobno tako da je že tukaj velika možnost, zanimivo pa je, da je na ekiketah napisano, da olje prihaja iz Slovenije, iz Pomurja. Tam kontigent potuje približno mesec dni", dodaja Šaruga, ki kljub vsemu večino pridelka proda na domačem trgu, veliko ga kupijo tudi turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic, ter tudi zdravilišč in drugih turističnih destinacij iz sosednje Avstrije, ki cenijo kvaliteto, in ki se z avtobusi ali osebnimi avtomobili ustavljajo pri Šarugovih ter si kupijo kakšen liter kakovostnega olja. Pozneje pa se reklama o kakovosti širi od ust do ust, tako da je vedno več obiskov. Pri Šarugovih pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi manjši muzej povezan z mlinarstvom in oljarstvom, lahko spremljajo tudi samo »olovo« - stiskanje olja, ob tem pa se pri njih ne dobi le tisto kar je povezano z oljem. Poleg raznih olj (bučno, sončnično, ripsovo, solatno), obiskovalcem namreč ponujajo tudi sončnična semena, bučne semenke, bučno prgo (za ribiče), pa tudi domače vino, domači med, domačo slivovko, jabolčni kis, posušene sadne krhlje, kislo zelje, repo in še marsikaj z lastne ter drugih pomurskih kmetij. S tem pa Šarugovi, kjer v največji sezoni dela zaposlujejo tudi večje število delavcev, ki pomagajo Darinki in Sandiju ter hčerama Svetlani, ki kot uni.dipl.ing. postaja prva violina oljarne, in Katji.

Zdravilni učinki bučnega olja
Bučno olje je nedvomno ena večjih prehrambenih posebnosti Štajerske, Prekmurja, pa tudi nekaterih delov Avstrije. Kot vsako olje, tudi to vsebuje fitosterole, trigliceride, pa tudi nenasičene maščobne kisline, beljakovine, minerale in nekaere beljakovine. Pridobivamo ga predvsem iz semen buče vrste Cucurbita pepo var. styrriaca. Barvo mu dajajo klorofilu podobne snovi. Od vitaminov v bučnem olju najdemo vitamine A, A1, B6, C, D in E. Od mineralov pa kalcij, magnezij, fosfor, kalij, železo, mangan, selen in cink. Hladno stiskano ne draži želodčne sluznice, ter celo pomaga blažiti zgago. Vsebuje plazemski holesterol. Uporabljamo ga celo pri celjenju opeklin in ozebline, pa tudi pri boju s črevesnimi zajedalci in težavah s prostato.
Bučno olje je dober vir esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, ki jih organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in številne druge funkcije, skupaj z reproduktivno. Tako bučno olje spada med hranilno najbogatejša olja. Esencialne omega 3 maščobne kisline, ki jih bučno olje vsebuje v visokem deležu, varujejo organizem pred vnetji, krepijo imunski sistem, varujejo srce in ožilje, znižujejo raven trigliceridov in povečujejo raven dobrega holesterola...

Evropska komisija zaščitila slovensko bučno olje!
Podobno kot z nekaterimi drugimi izdelki, zlasti kranjsko klobaso, teranom ipd., kjer so naši pridelovalci imeli kar nekaj težav s priznanjem zaščitenih proizvodov v EU, je nekaj težav na tej poti imelo tudi bučno olje. Kljub temu pa je omenjeno olje postalo 15. slovenski proizvod zaščiten v EU, kajti Evropska komisija je že 3.10.2012 v Uradnem listu EU objavila registracijo Štajersko-Prekmurskega bučnega olja, ki je petnajsti slovenski proizvod, registriran pri Evropski Komisiji. Predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju je tradicionalna, kar dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750.
Štajersko-Prekmursko bučno olje je jedilno nerafinirano rastlinsko olje, ki je proizvedeno po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti z uporabo toplote in brez aditivov. Je temno zelene do rdeče barve, z značilnim aromatičnim vonjem in okusom. Ima ugodno maščobno kislinsko sestavo, saj vsebuje okrog 20 % nasičenih maščobnih kislin, okrog 35 % mononenasičenih maščobnih kislin in okrog 45 % polinenasičenih maščobnih kislin. Bučno olje je bogat vir tokoferolov, saj vsebuje okrog 50 mg vitamina E v 100 g olja. V bučnem olju so prisotni tudi drugi vitamini, mikroelementi, karotenoidi, redke aminokisline, naravno barvilo.
Sloves o Štajersko-Prekmurskem bučnem olju se širi tudi izven območja Slovenije po drugih evropskih državah, ZDA, Avstraliji, Rusiji, itd., kar med drugim dokazuje tudi priznanje za najbolj inovativen proizvod na tekmovanju IFE07 (The International food&drink event) v Londonu leta 2007. V samem postopku registracije Štajersko prekmurskega bučnega olja pri Evropski komisiji, je na slovensko vlogo ugovarjala Avstrija, ki ima že od leta 1996 pri Evropski komisiji kot geografsko označbo zaščiteno Štajersko bučno olje (Steierisches Kürbiskernöl). Slovenija in Avstrija dogovora nista dosegli, zato je o slovenski vlogi ponovno odločala Evropska komisija, ki je sprejela odločitev, da se Štajersko-Prekmursko bučno olje registrira, vendar morajo, v izogib zavajanju potrošnikov, slovenski proizvajalci v istem vidnem polju, kot je navedeno zaščiteno ime, navajati tudi državo izvora (Slovenija), hkrati pa se geografski del zaščitenega imena ne sme prevajati.

Kakšna je pravzaprav »definicija« bučnega olja?
»Bučno olje stiskamo iz semen buč (Cucerlito Pepo). Buče ne potrebujejo dodatnih mineralnih gnojil, tako da je pridelava praktično ekološka. Samo bučno olje je bogato z vitamini A in E, je lahko prebavljivo ter stimulativno deluje na človeški organizem. Ne vsebuje snovi, ki bi tvorile holesterol v krvi in po dognanjih nemških znanstvenikov ga celo razgrajuje. Bučno olje predvsem uporabljamo za solatne prelive, zdravilne kure ter kot dodatek pri pripravi gurmanske hrane. Domovina kvalitetnega bučnega olja je avstrijska in slovenska Štajerska. Sestava tal na Štajerskem je izjemno ugodna za bučno seme, tako da je kvaliteta bučnega olja z tega območja bistveno pred drugimi okolji.

Hladno stiskano olje je oropano arome
V zadnjem času je pogosto slišati, da je menda tudi za bučno olje primernejše hladno stiskanje. Toda kot poudarja izredni profesor na Katedri za tehnologije rastlinskih živil Biotehnične fakultete v Ljubljani dr. Marjan Simčič, je treba vedeti, da je hladno stiskano bučno olje poseben izdelek, ki ohrani naravne vitamine in druge biološko aktivne snovi, nima pa značilne tradicionalne arome. »Prav aroma pa je ena od pozitivnih značilnosti bučnega olja, ki ga navsezadnje uživamo prav zaradi nje in ne zaradi vsebnosti vitaminov in mineralov. Nastanek arome omogoča termična obdelava, ki povzroči zelo kompleksno Maillardovo reakcijo ter pomaga tudi pri boljšem izkoristku in olje delno stabilizira. Treba je paziti, da s temperaturno obdelavo ne pretiravamo, saj lahko bistveno poslabšamo aromo in prehranske lastnosti. Poleg tega moramo upoštevati čas praženja semen,« je pojasnil strokovnjak in pristavil, da je bila večina termičnih obdelav živil obravnavana negativno in kot nujna za podaljšanje njihove trajnosti, čeprav ima v nekaterih primerih pozitivne prehranske učinke. Pri kompleksnih reakcijah pri primerni temperaturni obdelavi, denimo, nastanejo tudi snovi z antioksidativnim delovanjem.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Pomursko olje za Avstralce