Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Malčki so sporočili, kakšno Muro želijo

 

Postavili so opozorilno tablo za čisto reko Muro, s katero želijo otroci iz radgonskega vrtca ohraniti pomursko lepotico zase - Stop, ribe nimajo rade smeti

Opozorilna tabla ob MuriTik pred „krompirjevimi počitnicami" je na obrežju reke Mure, neposredno ob športnem centru in domu starejših občanov, v Gornji Radgoni, potekala posebna slovesnost, katere osrednji akterji so bili najmlajši – otroci iz bližnjega Vrtca Manka Golarja. Po EKO himni, ki so jo ob spremstvu vzgojiteljice Sabine Steyer Debeljak, zapeli otroci stari štiri in pet let, je namreč omenjena skupina otrok iz skupine vzgojiteljice Nataše Benko in njene pomočnice v šolskem letu 2015/16, ko je projekt potekal, Darje Vajngerl, svojemu namenu predala opozorilno tablo, na kateri so sami malčki spisali kakšno reko Muro si želijo. Gre za hvalevreden projekt, kjer otroci sporočajo, da želijo tudi zase ohraniti pomursko lepotico.

„Naši skupini se je danes uresničila velika želja, da skupaj postavimo tablo, ki bo ozaveščala ljudi, da ohranimo čisto reko Muro", je povedala vzgojiteljica Benkova, ki je še pred pozdravnim nagovorom župana občine Gornja Radgona, Stanislava Rojka, ter ravnateljice Vrtca Manka Golarja, mag. Brede Forjanič, ki sta pohvalila prizadevanja otrok in strokovnega kadra vrtca, predstavila tudi začetek projekta in hkrati namignila kako je sploh prišlo do te ideje.
„Namen našega projekta 'Turizem in vrtec', s podnaslovom Zeleni detektivi je bil, da otrok spoznava oziroma raziskuje svoj kraj in okolico v vsej lepoti in tudi »črnih luknjah«. Pričeli smo z raziskovanjem gozda, reke Mure, Lisjakove struge, radgonskega gradu, parka, športnega centra...in ob tem opazovali lepote in črna odlagališča, polomljen inventar, smeti ipd. Vse skupaj smo fotografirali, risali, slikali, izdelali zemljevide, opazovali različne opozorilne table, iskali informacije na spletu, v literaturi, preštevali korake, drevesa, hiše, izdelovali časopis, snemali radijsko oddajo Biba buba baja. Na jutranjem krogu smo se veliko pogovarjali o tem kaj storiti, da ljudje ne bi metali smeti v naravo. Odločili smo se, da bomo narisali plakat, ki bo ozaveščal vse metalce smeti v naravo, da se to ne počne, ampak da so zato postavljeni koši", je med drugim dejala Nataša Benko.
Njena sodelavka in tudi mentorica plakata Darja Vajngerl pa je dodala: „Povedati je potrebno, da je plakat nastajal izključno iz idej in zamisli, ki so nastajale v otroških glavah. S sodelavko sva otroke neprestano spodbujali in jim dajali možnost izbire. Torej teren ob reki Muri smo temeljito raziskali in se vsakič, ko smo se vrnili v vrtec o videnem temeljito pogovorili in vse tudi zapisali. Med bolj pomembne pogovore štejem tega, na katerem smo se pogovarjali ter razmišljali o onesnaževanju in motu oziroma namenu, ki bi opozarjal ljudi na to, da odpadki sodijo v koš. Kot je videno smo izglasovali tega: Stop, ribe nimajo rade smeti. Vsi ti zapisi in ideje so ustvarjali mozaik o tem kaj storiti, da bo reka Mura postala bolj čista reka, vse je prišlo prav pri snovanju skice plakata. Z odprtimi vprašanji je bilo potrebno otroke neprestano spodbujati in usmerjati. Jim tudi kaj svetovati in dati kakšen predlog. Končna odločitev je pripadala otrokom. Konkretno to pomeni, da smo najprej s skupnimi močmi zasnovali skico. Slednjo smo na velik plakat narisali večje, sliko pobarvali ter nanjo zapisali tudi namen. Pri vsem tem je imelo veliko vlogo usmerjanje otrok. Plakat je nastajal približno mesec dni in čisto vsak otrok iz oddelka je prispeval ideje, predloge, črte ter barve zanj".
Celotni projekt so otroci in njuni vzgojiteljici, zaključili z okroglo mizo na katero so povabili tudi župana Stanka Rojko ter ravnateljico, mag. Bredo Forjanič. Župana so otroci vprašali ali bi lahko postavili ob reki Muri svoj plakat oziroma tablo. „Zelo lepo je bilo videti nasmejane obraze, ko je gospod župan odobril postavitev njihovega dela in jih pohvalil, ker jim je mar za naravo. Ko je bil plakat izdelan, smo prosili gospo ravnateljico, da je poiskala izvajalca, ki bo naredil opozorilno tablo", je dejala Benkova, ki je dodala, da je tablo izdelalo podjetje ZR Grafika, kjer si v družini Ravnikar tudi prizadevajo za ekologijo in s tem ohranitev reke Mure. Tablo pa je na mestu, kjer se giblje veliko ljudi, tako športnikov, kot sprehajalcev, pohodnikov, kolesarjev in sploh ljubiteljev narave, okolja in zdravja, je postavil hišnik v vrtcu Miran Mauko.
Opozorilno tablo sta ob spremstvu župana Rojka in ravnateljice Forjaničeve, ob glasbeni spremljavi Sabine Steyer Debeljak, namenu predala Daša in Nik, ki so ju vrstniki demokratično izbrali za to prijetno dolžnost. Že pred tem so poučno zgodbo pod naslovom Tri muhe in umazana reka, predstavili sami otroci, s čimer so samo potrdili, da so sicer majhni, a njihova dejanja so lahko izjemno velika. Res pa je, da brez takšne in drugačne pomoči odraslih tudi ne bi šlo, in zato se je Nataša Benko zahvalila prav vsem, zlasti Urošu Ravnikarju (ZR Grafika), za doniranje table, županu, za dovoljenje postavitve table, ravnateljici, za spodbudne besede in pomoč pri realizaciji projekta, Jožetu Tivadarju (Betonarna Tivadar), za donirani beton za postavitev table, hišniku Miranu, za postavitev table, vsem staršem otrok, ki so bili vključeni v projekt ipd. Vsi otroci bi bili sicer še posebej veseli, če bi vsi odrasli ob reki Muri upoštevali zaključni stavek njihove vzgojiteljice Nataše, in sicer: Želimo si, da ekološko sporočilo najmlajših prispeva k trajnostnemu varovanju okolja!

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Malčki so sporočili, kakšno Muro želijo