Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Malčki so sporočili, kakšno Muro želijo

 

Postavili so opozorilno tablo za čisto reko Muro, s katero želijo otroci iz radgonskega vrtca ohraniti pomursko lepotico zase - Stop, ribe nimajo rade smeti

Opozorilna tabla ob MuriTik pred „krompirjevimi počitnicami" je na obrežju reke Mure, neposredno ob športnem centru in domu starejših občanov, v Gornji Radgoni, potekala posebna slovesnost, katere osrednji akterji so bili najmlajši – otroci iz bližnjega Vrtca Manka Golarja. Po EKO himni, ki so jo ob spremstvu vzgojiteljice Sabine Steyer Debeljak, zapeli otroci stari štiri in pet let, je namreč omenjena skupina otrok iz skupine vzgojiteljice Nataše Benko in njene pomočnice v šolskem letu 2015/16, ko je projekt potekal, Darje Vajngerl, svojemu namenu predala opozorilno tablo, na kateri so sami malčki spisali kakšno reko Muro si želijo. Gre za hvalevreden projekt, kjer otroci sporočajo, da želijo tudi zase ohraniti pomursko lepotico.

„Naši skupini se je danes uresničila velika želja, da skupaj postavimo tablo, ki bo ozaveščala ljudi, da ohranimo čisto reko Muro", je povedala vzgojiteljica Benkova, ki je še pred pozdravnim nagovorom župana občine Gornja Radgona, Stanislava Rojka, ter ravnateljice Vrtca Manka Golarja, mag. Brede Forjanič, ki sta pohvalila prizadevanja otrok in strokovnega kadra vrtca, predstavila tudi začetek projekta in hkrati namignila kako je sploh prišlo do te ideje.
„Namen našega projekta 'Turizem in vrtec', s podnaslovom Zeleni detektivi je bil, da otrok spoznava oziroma raziskuje svoj kraj in okolico v vsej lepoti in tudi »črnih luknjah«. Pričeli smo z raziskovanjem gozda, reke Mure, Lisjakove struge, radgonskega gradu, parka, športnega centra...in ob tem opazovali lepote in črna odlagališča, polomljen inventar, smeti ipd. Vse skupaj smo fotografirali, risali, slikali, izdelali zemljevide, opazovali različne opozorilne table, iskali informacije na spletu, v literaturi, preštevali korake, drevesa, hiše, izdelovali časopis, snemali radijsko oddajo Biba buba baja. Na jutranjem krogu smo se veliko pogovarjali o tem kaj storiti, da ljudje ne bi metali smeti v naravo. Odločili smo se, da bomo narisali plakat, ki bo ozaveščal vse metalce smeti v naravo, da se to ne počne, ampak da so zato postavljeni koši", je med drugim dejala Nataša Benko.
Njena sodelavka in tudi mentorica plakata Darja Vajngerl pa je dodala: „Povedati je potrebno, da je plakat nastajal izključno iz idej in zamisli, ki so nastajale v otroških glavah. S sodelavko sva otroke neprestano spodbujali in jim dajali možnost izbire. Torej teren ob reki Muri smo temeljito raziskali in se vsakič, ko smo se vrnili v vrtec o videnem temeljito pogovorili in vse tudi zapisali. Med bolj pomembne pogovore štejem tega, na katerem smo se pogovarjali ter razmišljali o onesnaževanju in motu oziroma namenu, ki bi opozarjal ljudi na to, da odpadki sodijo v koš. Kot je videno smo izglasovali tega: Stop, ribe nimajo rade smeti. Vsi ti zapisi in ideje so ustvarjali mozaik o tem kaj storiti, da bo reka Mura postala bolj čista reka, vse je prišlo prav pri snovanju skice plakata. Z odprtimi vprašanji je bilo potrebno otroke neprestano spodbujati in usmerjati. Jim tudi kaj svetovati in dati kakšen predlog. Končna odločitev je pripadala otrokom. Konkretno to pomeni, da smo najprej s skupnimi močmi zasnovali skico. Slednjo smo na velik plakat narisali večje, sliko pobarvali ter nanjo zapisali tudi namen. Pri vsem tem je imelo veliko vlogo usmerjanje otrok. Plakat je nastajal približno mesec dni in čisto vsak otrok iz oddelka je prispeval ideje, predloge, črte ter barve zanj".
Celotni projekt so otroci in njuni vzgojiteljici, zaključili z okroglo mizo na katero so povabili tudi župana Stanka Rojko ter ravnateljico, mag. Bredo Forjanič. Župana so otroci vprašali ali bi lahko postavili ob reki Muri svoj plakat oziroma tablo. „Zelo lepo je bilo videti nasmejane obraze, ko je gospod župan odobril postavitev njihovega dela in jih pohvalil, ker jim je mar za naravo. Ko je bil plakat izdelan, smo prosili gospo ravnateljico, da je poiskala izvajalca, ki bo naredil opozorilno tablo", je dejala Benkova, ki je dodala, da je tablo izdelalo podjetje ZR Grafika, kjer si v družini Ravnikar tudi prizadevajo za ekologijo in s tem ohranitev reke Mure. Tablo pa je na mestu, kjer se giblje veliko ljudi, tako športnikov, kot sprehajalcev, pohodnikov, kolesarjev in sploh ljubiteljev narave, okolja in zdravja, je postavil hišnik v vrtcu Miran Mauko.
Opozorilno tablo sta ob spremstvu župana Rojka in ravnateljice Forjaničeve, ob glasbeni spremljavi Sabine Steyer Debeljak, namenu predala Daša in Nik, ki so ju vrstniki demokratično izbrali za to prijetno dolžnost. Že pred tem so poučno zgodbo pod naslovom Tri muhe in umazana reka, predstavili sami otroci, s čimer so samo potrdili, da so sicer majhni, a njihova dejanja so lahko izjemno velika. Res pa je, da brez takšne in drugačne pomoči odraslih tudi ne bi šlo, in zato se je Nataša Benko zahvalila prav vsem, zlasti Urošu Ravnikarju (ZR Grafika), za doniranje table, županu, za dovoljenje postavitve table, ravnateljici, za spodbudne besede in pomoč pri realizaciji projekta, Jožetu Tivadarju (Betonarna Tivadar), za donirani beton za postavitev table, hišniku Miranu, za postavitev table, vsem staršem otrok, ki so bili vključeni v projekt ipd. Vsi otroci bi bili sicer še posebej veseli, če bi vsi odrasli ob reki Muri upoštevali zaključni stavek njihove vzgojiteljice Nataše, in sicer: Želimo si, da ekološko sporočilo najmlajših prispeva k trajnostnemu varovanju okolja!

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Malčki so sporočili, kakšno Muro želijo