S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vrača se likof s smrečico in simbolom varnosti

 

Ob zaključku grobih gradbenih del na objektu „Vila blokov Vrbišče", pripravili tradicionalni prekmurski odomaš oziroma slovenski likof - tradicionalno praznovanje ob zaključku večjih gradbenih del

LikofNa gradbišču Vila blokov Vrbišče v Murski Soboti, investitor Imo-Real d. o. o. zaključuje z grobimi gradbenimi deli. V prihodnjih dneh bodo začeli z izvajanjem obrtniških in inštalaterskih del. Celotni projekt bo zaključen julija 2017. V Vila blokih Vrbišče bo na voljo 20 novih stanovanj, ki bodo vseljiva avgusta 2017. Okvirna cena kvadratnega metra stanovanja je 1.500 evrov, brez DDV. V Imo-Realu obujajo tradicijo in na vseh njihovih objektih, ob zadnji večji betonaži, pripravijo odomaš. Gre za tradicionalni dogodek v gradbeništvu, ki pa vedno bolj izginja iz zavesti. Zato je investitor, ob zaključku grobih gradbenih del želeli ljudi spomniti in opozoriti na običaj, ki je nekoč bil sestavni del končanja objektov.

Tako so tokrat na gradbišču Vila blokov Vrbišče praznovali zaključek večjih gradbenih del na objektu, in sicer betonažo zadnje stropne plošče nad tretjim nadstropjem. Murska Sobota tako po nekaj letnem premoru v gradnji stanovanjskih objektov, pridobiva 20 novih stanovanj. Namenjena so vsem, ki želijo bivati v kakovostno zgrajenem, energetsko učinkovitem objektu na odlični lokaciji, ki je od jedra mesta oddaljena le pet minut hoje, v neposredni bližini pa se nahajajo vse pomembne ustanove, kot so osnovna šola, gimnazija, vrtec in druge. Ob tem dogodku je direktor Imo-Reala Kristian Ravnič predstavil pomen odomaša oz. likofa, z željo, da se to tradicionalno praznovanje na tem prostoru ohrani oz. ponovno oživi. Vodja projekta Vila blokov Vrbišče Jožef Horvat je predstavil nov energetsko učinkoviti kompleks 20 stanovanj, ki so zasnovana po konceptu modernega načina bivanja, ponujajo visoko stopnjo intimnosti in udobje bivanja. Cene stanovanj so različne in se razlikujejo glede na nadstropje v katerem je stanovanje, lego v bloku ter seveda velikost. Okvirna cena prodajnega kvadratnega metra stanovanja brez davka je 1.500 €/m2. Za dvosobna stanovanja se npr. cena giblje okrog 106.100 €, brez DDV. Parkirna mesta se lahko kupijo posebej, cena posameznega parkirnega mesta v podzemni garaži pa je 9.000 €, brez DDV. Objekt je sestavljen iz dveh vila blokov s štirimi nadzemnimi etažami, ki sta v celoto povezana s podzemno etažo. Posamezen vila blok ima deset stanovanj, oba skupaj torej dvajset, ki so štirih različnih tipov - dvosobno, trosobno, štirisobno ter štiri in pol sobno stanovanje. Z drugačno razporeditvijo opreme v kopalnici in kuhinji je možno izvesti tudi prilagoditve za bivanje invalidov.
Kot je pojasnil Kristian Ravnič je likof, ki je slovenski izraz za odomaš, definiran kot dogodek, ki je zlasti v kmečkem okolju pojedina, pitje po končanem večjem (gradbenem) delu oz. po sklenjeni kupčiji. Običaj likof pozna vsa Slovenija. Izraz izvira iz stare nemščine v kateri litkauf pomeni »kupiti žganje« oziroma »žganje ob sklenjeni kupčiji«. Izraz se je kasneje pomensko razširil in označuje pogostitev ob raznih prilikah, predvsem pa po težjih opravilih. Druga in v našem okolju bolj poznana beseda za ta dogodek je odomaš ali adomaš in je prevzeta iz madžarščine. Prav poseben pomen pri likofu pa ima tudi smrečica, ki se jo postavi na vrh zgradbe in s tem oznanja, da so glavna dela opravljena, da zgradba »stoji« in da je to veselo dejstvo treba proslaviti. Drevo je na splošno simbol trdnosti, moči, nepremagljivosti, radosti, življenja, dolgoživosti in tudi večnosti, posebej pa je simbol varnosti. V zvezi s tem je veliko verovanj in vraž. Hkrati pomeni tudi vztrajanje, kljubovanje (vetrovom, neurjem) in zvestobo - lastnosti, ki si jih je želela vsaka domačija.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Vrača se likof s smrečico in simbolom varnosti