Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Kapo dol" pred pogumnimi radgonskimi potapljači!

 

GA-PO-RA obeležila 40. letnico - raje vidijo, da jim ni treba posredovati, saj je takrat nekaj narobe

GaPoRa jubilejGotovo je, da med humanimi in požrtvovalnimi ljudmi, ki jih vsak dan srečujemo, potapljačem, oz. reševalcem z vode in iz vode, ki so istočasno tudi gasilci, pripada eno častnih mest. Kako tudi ne, ko pa gre za ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati tudi lastno zdravje in življenje, da bi pomagali nekomu drugemu, ki mu je pomoč potrebna, in katerega življenje je ogroženo. V naši državi je k sreči veliko takšnih hrabrih in požrtvovalnih ljudi, ki so združeni v več kot 50 potapljaških društev, ali kot jih tudi imenujejo, enot za reševanje z vode in iz vode. Eno izmed takšnih je tudi Enota za reševanje iz vode in na vodi iz Gornje Radgone, ki deluje v sestavi domačega prostovoljnega gasilskega društva in se tudi skrajšano imenuje Radgonska GAPORA (GAsilski POtapljači RAdgone). Enota je bila ustanovljena že leta 1976, kar pomeni, da so konec prejšnjega tedna obeležili lep jubilej, 40 – letnico obstoja in uspešnega delovanja.

Poleg vseh potapljačev in številnih domačih gasilcev, od najmlajših do veteranov, ter stanovskih tovarišev in prijateljev od blizu in daleč, so se proslave udeležili tudi: slavnostni govornik, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, Darko But, župan in podžupan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko in Robert Žinkovič, častna predsednik in poveljnik PGD Gornja Radgona, Bogdan Šajnovič in Štefan Fartek, predstavnik GZS Gašper Janežič, Regijski poveljnik za Pomurje Dušan Utroša, Vodja murskosoboške izpostave URSZR Martin Smodiš, predsednik in poveljnik GZ Gornja Radgona, Peter Cvetkovič in Robert Lipič, Poveljnica OŠ CZ Marjeta Erdela, predstavnik policije Simon Šipek, predstavnik inšpektoriata RS pred naravnimi in drugimi nesrečami, Bojan Farič, občinski poveljnik GZ Apače, Stanislav Bratuša, predstavniki sosednjih, pobratenih in prijateljskih gasilskih ali potapljaških društev: Zbigovci, Črešnjevci, Orehovci, Mele, Lutverci, Apače, Spodnja Ščavnica, Stavešinci, Negova, Spodnji Ivanjci, Koprivnik, Savci, Sveti Jurij, Sveta Nedjelja, Grebaštica (vsi Hrvaška), Bad Radkersburg – Avstrija, Lovrenc na Pohorju, Ceršak, Dvorjane, Starše, Trbovlje, Murska Sobota, Benedikt, Ljutomer, Steklarna Rogaška, Miklavž na Dravskem polju, Radlje ob Dravi, Pušča, Kotredež, Šoštanj-mesto... Na sami prireditvi, ki je napolnila veliko dvorano domačega gasilskega doma, in kjer sta glavno moderatorsko besedo imela Alenka Regoršek in predsednik PGD Radgona Tomaž Munda, so številni gostje pozdravili prisotne in čestitali slavljencem, katere so pohvalili za požrtvovalnost, številnim potapljačem pa so podelili različna priznanja, kar nekaj pa jih je ob visokem jubileju prejela tudi celotna GA PO RA.
Ko gre za radgonske potapljače in seveda vse gasilce, so to ljudje, ki z veseljem opravljajo svoje prostovoljno poslanstvo, a bi kljub temu bili najbolj veseli, če jim sploh ne bi bilo treba "resno" delati, torej da jim sploh ne bi bilo treba reševati kakšnega ponesrečenca, ali morebiti iskati utopljenca, temveč da bi delovali le preventivno in izobraževalno. Pogumni radgonski potapljači, ki so vedno na preži za reševanje iz vode ter iskanje utopljencev, so svoj jubilej obeležili s posebno slovesnostjo. „Podvodno reševanje v Gornji Radgoni ima res lepo tradicijo, 40 let obstoja. Tako smo v PGD Gornja Radgona obeležili konec nekega uspešnega obdobja in se veselimo prihoda novega, verjetno še uspešnejšega dela enote za reševanje iz vode in na vodi. Naši začetki dela segajo nekako v obdobje po letu 1972. Potrebe po reševanju ljudi in lastnine so nastajale v tem obdobju iz dneva v dan večje. Gradila so se akumulacijska jezera, nastajale so razne gramoznice. Reki Mura in Ščavnica pa sta bili še dodatna vzroka za ustanovitev enote. Takratno vodstvo PGD Radgona se je odločilo, da v sklopu operativnega delovanja na področju gasilstva vključi tudi reševanje iz vode in na vodi in ga vzame pod svoje okrilje ob pomoči civilne zaščite in občine", je med drugim dejal aktualni vodja GA PO RA, Marko Šajnovič, ki je mimogrede tudi predsednik Komiteja za zaščito in reševanje ter načelnik Podvodne reševalne službe Slovenije-PRS.
Dodal je, da se je skozi vsa leta usposabljalo kar nekaj dobrih potapljačev. Nekateri so odšli, najboljši so ostali. „Letos mineva tudi 20 let, odkar smo vključeni v sestav podvodne reševalne službe Slovenije kot samostojna enota. To je veliko priznanje enoti iz majhnega mesta in dokaz, da imamo dobre temelje na katerih se da graditi. S sorodnimi društvi gojimo tesne stike in se udeležujemo organiziranih potopov, tekmovanj, čistilnih akcij, vaj, predstavitev, preventivnih akcij, intervencij. Tudi sami smo organizatorji tovrstnih dogodkov. Naša enota, letno opravi najmanj 10 varovanj prireditev ob vodah, se udeleži okrog 6 preventivnih akcij, opravi obvezne stažne potope na morju in nekaj stažnih potopov med letom ter v povprečju opravi tri iskalne akcije utopljencev. Smo ena redkih reševalnih enot, ki se lahko pohvali z akcijami kjer smo reševali in rešili ljudi prav tako živali. Mislim, da si več ne moremo želeti. Skupno smo do sedaj opravili okrog 100 iskalnih akcij pogrešanih ljudi, nekajkrat reševali ljudi, ki smo jih rešili in nekajkrat živali, več desetkrat smo pomagali ljudem ob poplavah reke Mure in jih odpeljali na varno ter pomagali zaščititi njihovo lastnino. Žal smo izvlekli preko 40 utopljencev in več kot 200-krat sodelovali na različnih akcijah ob reševanjih materialnih dobrin, čiščenja podpornikov mostov, izvleka potopljenih vozil in še bi lahko našteval. Največkrat smo pa prisotni na raznih varovanjih prireditev ob in na vodah. Teh je preko 200 in še vedno so se končala uspešno, tudi zaradi tega, ker smo bili na svojem mestu in pravi čas intervenirali in s tem preprečili najhujše", je v svojem nagovoru povedal vodja radgonskih potapljačev Marko Šajnovič.
Že kar nekaj časa šteje potapljaška enota GA PO RA 15 operativcev. Vsi člani so po činu najmanj gasilci in nekateri se udeležujejo tudi intervencij požarov, prometnih nesreč, nesreč z nevarnimi snovmi itn. V samem društvu, deluje tudi sekcija rekreativnih potapljačev, katera ima do 50 potapljačev, ki so več ali manj aktivni in kar nekaj jih je včlanjenih v SPZ, ki je sicer krovna organizacija. „Kot dolgoletni operativni vodja enote, sem veliko dal na pridobivanje mladega kadra oz. na pomlajevanje enote. Moram priznati, da smo mlajši potapljači vedno imeli podporo med starejšimi člani kar je zelo pomembno za razvoj takšne enote in tukaj gre največja zahvala trem sivolasim gospodom, ki so še sedaj z nami. To ogromno znanje in sedaj že 40 letne izkušnje starih mačkov, so nam in meni osebno v veliko pomoč. Ravno izkušnje, znanje, zagnanost in zdrava pamet je gonilo vseh nas. Oprema, ki jo premoremo je ta hip kakovostna in po najboljših močeh se trudimo ohraniti in povišati nivo opremljenosti, saj na žalost oprema, orodja in vozila zastarajo", je dejal Šajnovič, ki se je zahvalil vsem, ki kakorkoli pomagajo ohranjati enoto dobro opremljeno in v koraku s časom.
Kljub temu je dodal, da statistike in oprema nista v ospredju, temveč so najpomembnejši ljudje v enoti. „Še premalokrat se zahvalimo drug drugemu za delo, ki ga opravljamo in opravimo, saj je daleč od normalnega življenja. Brez homogenosti v enoti in požrtvovalnosti, znanja in prijateljstva, taka enota nima prihodnosti. Mi jo imamo. Svetlo. Hvala vsem vam, kateri trpite mene, moje muhe in se veste skupaj veseliti in spodbujati. Ste najboljši! Vsem nam pa v opomin, da ne pozabimo, kdo pa je pri vsem tem na prvem mestu. To so družina in prijatelji. Ne pozabimo na njih, ker tja se po vsaki intervenciji, iskanju utopljenca, vaji ali usposabljanju vrnemo. To je naš vir energije. Ne smemo ga izčrpati!", je še dodal vodja GA PO RA Marko Šajnovič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove "Kapo dol" pred pogumnimi radgonskimi potapljači!