Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spet manj zavržene hrane

 

Ekošola in Lidl Slovenija s projektom Hrana ni za tjavendan - vsak prebivalec Slovenije letno zavrže povprečno 72 kilogramov hrane

TjavendanProgram Ekošola v sodelovanju z Lidl Slovenija v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet v letošnjem šolskem letu nadaljuje s projektom Hrana ni za tjavedan. S projektom želita partnerja ozaveščati in izobraževati o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane in spodbujati praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov. Tokrat se je v projekt vključilo 87 izobraževalnih ustanov, od tega 50 osnovnih šol, 25 vrtcev in 12 srednjih šol, ki sodelujejo v programu Ekošola. Med prijavljenimi je tudi 10 izobraževalnih ustanov iz Pomurske regije, in sicer ena srednja šola (SŠ za gostinstvo in turizem Radenci) pet osnovnih šol (OŠ Cankova, OŠ Kajetana Koviča Radenci, OŠ I Murska Sobota, OŠ Šalovci, OŠ Turnišče, OŠ Beltinci) in štirje vrtci (VVE pri OŠ Turnišče, Vrtec Radenci - Radenski mehurčki, VVE Jurček, Vrtec Murska Sobota).

S projektom želita Lidl Slovenija in Ekošola prispevati k večji ozaveščenosti o problematiki, saj vsak prebivalec Slovenije letno zavrže povprečno 72 kilogramov hrane. V lanskem letu je v projektu sodelovalo več kot 9.000 otrok in 5.000 staršev, sprejeli pa so vrsto učinkovitih ukrepov, s katerimi so pripomogli k zmanjšanju količine zavržene hrane. Osrednja naloga sodelujočih ustanov bo v letošnjem projektu oblikovanje skupin otrok in mladostnikov, ki bodo s podporo mentorja zastavili uporabne rešitve tako na ozaveščevalni kot na sistemski ravni s ključnim namenom zmanjševanja količin zavržene hrane. Novost letošnjega leta je privlačna knjižica Gospa Kuhla, ki bo vrtčevske otroke in učence prve triade osnovne šole skozi zgodbo in s praktičnimi nalogami usmerjala ter predstavljala pomen in načine odgovornega ravnanja s hrano. Organizatorji projekta letos pripravljajo tudi dve delavnici za mentorje. Na prvi, ki je potekala v sredini novembra na sedežu družbe Lidl Slovenija v Komendi, so organizatorji mentorjem predstavili projekt ter aktivnosti, ki jih lahko uporabijo pri delu z otroki in učenci. Na drugi delavnici pa se bodo srečali mentorji, organizatorji prehrane in kuhinjsko osebje iz sodelujočih ustanov, si izmenjali izkušnje ter spoznali različne praktične aktivnosti, ki jim bodo pomagale pri izvedbi projektov.
V Lidlu Slovenija se kot podpornik projekta Hrana ni za tjavendan zavedajo svoje pomembne vloge pri zmanjševanju količin zavržene hrane in živilskih izdelkov, do katere pride predvsem zaradi pretečenih rokov uporabe. Na ravni podjetja se z optimizacijo naročanja in dobrodelnimi aktivnostmi vseskozi trudijo, da je presežnih izdelkov čim manj."Hrana ni in ne sme biti odpadek, zato nas veseli, da smo našli Ekošolo, partnerja, s katerim uspešno izvajamo izobraževalni projekt na temo zmanjševanja količin zavržene hrane. Veliko število prijavljenih organizacij je dokaz, kako pomembno je omenjeno področje. Ozaveščanje se mora začeti že pri najmlajših in prepričani smo, da bodo otroci in mladostniki pridobljeno znanje in izkušnje prenesli tudi na svoje starše, babice, dedke in širšo okolico," je dejala Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje iz Lidla Slovenija.
Kako so konkretni ukrepi na šolah pripomogli k zmanjšanju zavržene hrane? Šole, vrtci in osnovne šole so v lanskem letu sprejeli vrsto učinkovitih ukrepov na različnih ravneh s skupnim ciljem osveščati otroke in njihove starši o pomenu zavržene hrane ter zmanjševati njeno količino. Med najpogostejšimi ukrepi, ki so se na šolah že začeli izvajati, so bili: spodbujanje pravočasnega odjavljanja od prehrane ob odsotnosti učencev, merjenje zavržene hrane v šoli in doma, uvedba solatnih barov z namenom samostojnega izbora zelenjave, določitev eko predstavnikov v razredu, ki nagovarjajo sošolce na temo odgovornega ravnanja s hrano, spremembe pri razdeljevanju malic in sodelovanje otrok pri sestavi jedilnikov.
Mentorji na šolah bodo pri sodelovanju v projektu imeli podporo Ekošole, ki je pripravila različna strokovna gradiva, priporočila za izvedbo aktivnosti in šole spodbujala z idejami, kako na čim bolj učinkovit način zmanjšati količine zavržene hrane. „Ekošola spodbuja okoljsko obnašanje in ozaveščanje med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Nič drugače ni na področju prehrane in živilskih izdelkov, saj z zmanjšanjem količine zavržene hrane pripomoremo k manjšim obremenitvam v okolju. Skupaj z Lidlom Slovenija bomo tudi tokrat iskali dobre sistemske in ozaveščevalne rešitve, ki ne bodo primerne le za šole, ampak tudi širše," je dejal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programov Ekošole.
V okviru projekta se bo tudi letos ponovno izvedel tudi nagradni natečaj Reciklirana kuharija, kjer bodo otroci zbirali najboljše recepte za jedi, ki jih lahko naredimo z uporabo ostankov živil. Natečaj bo potekal kot ena od dejavnosti projekta, za katero ob izvedbi ustanove dobijo dodatno točko pri končnem ocenjevanju. V lanskoletnem natečaju so recepte zbirali tako vrtčevski otroci kot tudi osnovnošolci in srednješolci, ki so oddali več kot 80 receptov.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Spet manj zavržene hrane