Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spet manj zavržene hrane

 

Ekošola in Lidl Slovenija s projektom Hrana ni za tjavendan - vsak prebivalec Slovenije letno zavrže povprečno 72 kilogramov hrane

TjavendanProgram Ekošola v sodelovanju z Lidl Slovenija v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet v letošnjem šolskem letu nadaljuje s projektom Hrana ni za tjavedan. S projektom želita partnerja ozaveščati in izobraževati o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane in spodbujati praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov. Tokrat se je v projekt vključilo 87 izobraževalnih ustanov, od tega 50 osnovnih šol, 25 vrtcev in 12 srednjih šol, ki sodelujejo v programu Ekošola. Med prijavljenimi je tudi 10 izobraževalnih ustanov iz Pomurske regije, in sicer ena srednja šola (SŠ za gostinstvo in turizem Radenci) pet osnovnih šol (OŠ Cankova, OŠ Kajetana Koviča Radenci, OŠ I Murska Sobota, OŠ Šalovci, OŠ Turnišče, OŠ Beltinci) in štirje vrtci (VVE pri OŠ Turnišče, Vrtec Radenci - Radenski mehurčki, VVE Jurček, Vrtec Murska Sobota).

S projektom želita Lidl Slovenija in Ekošola prispevati k večji ozaveščenosti o problematiki, saj vsak prebivalec Slovenije letno zavrže povprečno 72 kilogramov hrane. V lanskem letu je v projektu sodelovalo več kot 9.000 otrok in 5.000 staršev, sprejeli pa so vrsto učinkovitih ukrepov, s katerimi so pripomogli k zmanjšanju količine zavržene hrane. Osrednja naloga sodelujočih ustanov bo v letošnjem projektu oblikovanje skupin otrok in mladostnikov, ki bodo s podporo mentorja zastavili uporabne rešitve tako na ozaveščevalni kot na sistemski ravni s ključnim namenom zmanjševanja količin zavržene hrane. Novost letošnjega leta je privlačna knjižica Gospa Kuhla, ki bo vrtčevske otroke in učence prve triade osnovne šole skozi zgodbo in s praktičnimi nalogami usmerjala ter predstavljala pomen in načine odgovornega ravnanja s hrano. Organizatorji projekta letos pripravljajo tudi dve delavnici za mentorje. Na prvi, ki je potekala v sredini novembra na sedežu družbe Lidl Slovenija v Komendi, so organizatorji mentorjem predstavili projekt ter aktivnosti, ki jih lahko uporabijo pri delu z otroki in učenci. Na drugi delavnici pa se bodo srečali mentorji, organizatorji prehrane in kuhinjsko osebje iz sodelujočih ustanov, si izmenjali izkušnje ter spoznali različne praktične aktivnosti, ki jim bodo pomagale pri izvedbi projektov.
V Lidlu Slovenija se kot podpornik projekta Hrana ni za tjavendan zavedajo svoje pomembne vloge pri zmanjševanju količin zavržene hrane in živilskih izdelkov, do katere pride predvsem zaradi pretečenih rokov uporabe. Na ravni podjetja se z optimizacijo naročanja in dobrodelnimi aktivnostmi vseskozi trudijo, da je presežnih izdelkov čim manj."Hrana ni in ne sme biti odpadek, zato nas veseli, da smo našli Ekošolo, partnerja, s katerim uspešno izvajamo izobraževalni projekt na temo zmanjševanja količin zavržene hrane. Veliko število prijavljenih organizacij je dokaz, kako pomembno je omenjeno področje. Ozaveščanje se mora začeti že pri najmlajših in prepričani smo, da bodo otroci in mladostniki pridobljeno znanje in izkušnje prenesli tudi na svoje starše, babice, dedke in širšo okolico," je dejala Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje iz Lidla Slovenija.
Kako so konkretni ukrepi na šolah pripomogli k zmanjšanju zavržene hrane? Šole, vrtci in osnovne šole so v lanskem letu sprejeli vrsto učinkovitih ukrepov na različnih ravneh s skupnim ciljem osveščati otroke in njihove starši o pomenu zavržene hrane ter zmanjševati njeno količino. Med najpogostejšimi ukrepi, ki so se na šolah že začeli izvajati, so bili: spodbujanje pravočasnega odjavljanja od prehrane ob odsotnosti učencev, merjenje zavržene hrane v šoli in doma, uvedba solatnih barov z namenom samostojnega izbora zelenjave, določitev eko predstavnikov v razredu, ki nagovarjajo sošolce na temo odgovornega ravnanja s hrano, spremembe pri razdeljevanju malic in sodelovanje otrok pri sestavi jedilnikov.
Mentorji na šolah bodo pri sodelovanju v projektu imeli podporo Ekošole, ki je pripravila različna strokovna gradiva, priporočila za izvedbo aktivnosti in šole spodbujala z idejami, kako na čim bolj učinkovit način zmanjšati količine zavržene hrane. „Ekošola spodbuja okoljsko obnašanje in ozaveščanje med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Nič drugače ni na področju prehrane in živilskih izdelkov, saj z zmanjšanjem količine zavržene hrane pripomoremo k manjšim obremenitvam v okolju. Skupaj z Lidlom Slovenija bomo tudi tokrat iskali dobre sistemske in ozaveščevalne rešitve, ki ne bodo primerne le za šole, ampak tudi širše," je dejal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programov Ekošole.
V okviru projekta se bo tudi letos ponovno izvedel tudi nagradni natečaj Reciklirana kuharija, kjer bodo otroci zbirali najboljše recepte za jedi, ki jih lahko naredimo z uporabo ostankov živil. Natečaj bo potekal kot ena od dejavnosti projekta, za katero ob izvedbi ustanove dobijo dodatno točko pri končnem ocenjevanju. V lanskoletnem natečaju so recepte zbirali tako vrtčevski otroci kot tudi osnovnošolci in srednješolci, ki so oddali več kot 80 receptov.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Spet manj zavržene hrane