„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spet manj zavržene hrane

 

Ekošola in Lidl Slovenija s projektom Hrana ni za tjavendan - vsak prebivalec Slovenije letno zavrže povprečno 72 kilogramov hrane

TjavendanProgram Ekošola v sodelovanju z Lidl Slovenija v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet v letošnjem šolskem letu nadaljuje s projektom Hrana ni za tjavedan. S projektom želita partnerja ozaveščati in izobraževati o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane in spodbujati praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov. Tokrat se je v projekt vključilo 87 izobraževalnih ustanov, od tega 50 osnovnih šol, 25 vrtcev in 12 srednjih šol, ki sodelujejo v programu Ekošola. Med prijavljenimi je tudi 10 izobraževalnih ustanov iz Pomurske regije, in sicer ena srednja šola (SŠ za gostinstvo in turizem Radenci) pet osnovnih šol (OŠ Cankova, OŠ Kajetana Koviča Radenci, OŠ I Murska Sobota, OŠ Šalovci, OŠ Turnišče, OŠ Beltinci) in štirje vrtci (VVE pri OŠ Turnišče, Vrtec Radenci - Radenski mehurčki, VVE Jurček, Vrtec Murska Sobota).

S projektom želita Lidl Slovenija in Ekošola prispevati k večji ozaveščenosti o problematiki, saj vsak prebivalec Slovenije letno zavrže povprečno 72 kilogramov hrane. V lanskem letu je v projektu sodelovalo več kot 9.000 otrok in 5.000 staršev, sprejeli pa so vrsto učinkovitih ukrepov, s katerimi so pripomogli k zmanjšanju količine zavržene hrane. Osrednja naloga sodelujočih ustanov bo v letošnjem projektu oblikovanje skupin otrok in mladostnikov, ki bodo s podporo mentorja zastavili uporabne rešitve tako na ozaveščevalni kot na sistemski ravni s ključnim namenom zmanjševanja količin zavržene hrane. Novost letošnjega leta je privlačna knjižica Gospa Kuhla, ki bo vrtčevske otroke in učence prve triade osnovne šole skozi zgodbo in s praktičnimi nalogami usmerjala ter predstavljala pomen in načine odgovornega ravnanja s hrano. Organizatorji projekta letos pripravljajo tudi dve delavnici za mentorje. Na prvi, ki je potekala v sredini novembra na sedežu družbe Lidl Slovenija v Komendi, so organizatorji mentorjem predstavili projekt ter aktivnosti, ki jih lahko uporabijo pri delu z otroki in učenci. Na drugi delavnici pa se bodo srečali mentorji, organizatorji prehrane in kuhinjsko osebje iz sodelujočih ustanov, si izmenjali izkušnje ter spoznali različne praktične aktivnosti, ki jim bodo pomagale pri izvedbi projektov.
V Lidlu Slovenija se kot podpornik projekta Hrana ni za tjavendan zavedajo svoje pomembne vloge pri zmanjševanju količin zavržene hrane in živilskih izdelkov, do katere pride predvsem zaradi pretečenih rokov uporabe. Na ravni podjetja se z optimizacijo naročanja in dobrodelnimi aktivnostmi vseskozi trudijo, da je presežnih izdelkov čim manj."Hrana ni in ne sme biti odpadek, zato nas veseli, da smo našli Ekošolo, partnerja, s katerim uspešno izvajamo izobraževalni projekt na temo zmanjševanja količin zavržene hrane. Veliko število prijavljenih organizacij je dokaz, kako pomembno je omenjeno področje. Ozaveščanje se mora začeti že pri najmlajših in prepričani smo, da bodo otroci in mladostniki pridobljeno znanje in izkušnje prenesli tudi na svoje starše, babice, dedke in širšo okolico," je dejala Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje iz Lidla Slovenija.
Kako so konkretni ukrepi na šolah pripomogli k zmanjšanju zavržene hrane? Šole, vrtci in osnovne šole so v lanskem letu sprejeli vrsto učinkovitih ukrepov na različnih ravneh s skupnim ciljem osveščati otroke in njihove starši o pomenu zavržene hrane ter zmanjševati njeno količino. Med najpogostejšimi ukrepi, ki so se na šolah že začeli izvajati, so bili: spodbujanje pravočasnega odjavljanja od prehrane ob odsotnosti učencev, merjenje zavržene hrane v šoli in doma, uvedba solatnih barov z namenom samostojnega izbora zelenjave, določitev eko predstavnikov v razredu, ki nagovarjajo sošolce na temo odgovornega ravnanja s hrano, spremembe pri razdeljevanju malic in sodelovanje otrok pri sestavi jedilnikov.
Mentorji na šolah bodo pri sodelovanju v projektu imeli podporo Ekošole, ki je pripravila različna strokovna gradiva, priporočila za izvedbo aktivnosti in šole spodbujala z idejami, kako na čim bolj učinkovit način zmanjšati količine zavržene hrane. „Ekošola spodbuja okoljsko obnašanje in ozaveščanje med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Nič drugače ni na področju prehrane in živilskih izdelkov, saj z zmanjšanjem količine zavržene hrane pripomoremo k manjšim obremenitvam v okolju. Skupaj z Lidlom Slovenija bomo tudi tokrat iskali dobre sistemske in ozaveščevalne rešitve, ki ne bodo primerne le za šole, ampak tudi širše," je dejal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programov Ekošole.
V okviru projekta se bo tudi letos ponovno izvedel tudi nagradni natečaj Reciklirana kuharija, kjer bodo otroci zbirali najboljše recepte za jedi, ki jih lahko naredimo z uporabo ostankov živil. Natečaj bo potekal kot ena od dejavnosti projekta, za katero ob izvedbi ustanove dobijo dodatno točko pri končnem ocenjevanju. V lanskoletnem natečaju so recepte zbirali tako vrtčevski otroci kot tudi osnovnošolci in srednješolci, ki so oddali več kot 80 receptov.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Spet manj zavržene hrane