Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spet manj zavržene hrane

 

Ekošola in Lidl Slovenija s projektom Hrana ni za tjavendan - vsak prebivalec Slovenije letno zavrže povprečno 72 kilogramov hrane

TjavendanProgram Ekošola v sodelovanju z Lidl Slovenija v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet v letošnjem šolskem letu nadaljuje s projektom Hrana ni za tjavedan. S projektom želita partnerja ozaveščati in izobraževati o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane in spodbujati praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov. Tokrat se je v projekt vključilo 87 izobraževalnih ustanov, od tega 50 osnovnih šol, 25 vrtcev in 12 srednjih šol, ki sodelujejo v programu Ekošola. Med prijavljenimi je tudi 10 izobraževalnih ustanov iz Pomurske regije, in sicer ena srednja šola (SŠ za gostinstvo in turizem Radenci) pet osnovnih šol (OŠ Cankova, OŠ Kajetana Koviča Radenci, OŠ I Murska Sobota, OŠ Šalovci, OŠ Turnišče, OŠ Beltinci) in štirje vrtci (VVE pri OŠ Turnišče, Vrtec Radenci - Radenski mehurčki, VVE Jurček, Vrtec Murska Sobota).

S projektom želita Lidl Slovenija in Ekošola prispevati k večji ozaveščenosti o problematiki, saj vsak prebivalec Slovenije letno zavrže povprečno 72 kilogramov hrane. V lanskem letu je v projektu sodelovalo več kot 9.000 otrok in 5.000 staršev, sprejeli pa so vrsto učinkovitih ukrepov, s katerimi so pripomogli k zmanjšanju količine zavržene hrane. Osrednja naloga sodelujočih ustanov bo v letošnjem projektu oblikovanje skupin otrok in mladostnikov, ki bodo s podporo mentorja zastavili uporabne rešitve tako na ozaveščevalni kot na sistemski ravni s ključnim namenom zmanjševanja količin zavržene hrane. Novost letošnjega leta je privlačna knjižica Gospa Kuhla, ki bo vrtčevske otroke in učence prve triade osnovne šole skozi zgodbo in s praktičnimi nalogami usmerjala ter predstavljala pomen in načine odgovornega ravnanja s hrano. Organizatorji projekta letos pripravljajo tudi dve delavnici za mentorje. Na prvi, ki je potekala v sredini novembra na sedežu družbe Lidl Slovenija v Komendi, so organizatorji mentorjem predstavili projekt ter aktivnosti, ki jih lahko uporabijo pri delu z otroki in učenci. Na drugi delavnici pa se bodo srečali mentorji, organizatorji prehrane in kuhinjsko osebje iz sodelujočih ustanov, si izmenjali izkušnje ter spoznali različne praktične aktivnosti, ki jim bodo pomagale pri izvedbi projektov.
V Lidlu Slovenija se kot podpornik projekta Hrana ni za tjavendan zavedajo svoje pomembne vloge pri zmanjševanju količin zavržene hrane in živilskih izdelkov, do katere pride predvsem zaradi pretečenih rokov uporabe. Na ravni podjetja se z optimizacijo naročanja in dobrodelnimi aktivnostmi vseskozi trudijo, da je presežnih izdelkov čim manj."Hrana ni in ne sme biti odpadek, zato nas veseli, da smo našli Ekošolo, partnerja, s katerim uspešno izvajamo izobraževalni projekt na temo zmanjševanja količin zavržene hrane. Veliko število prijavljenih organizacij je dokaz, kako pomembno je omenjeno področje. Ozaveščanje se mora začeti že pri najmlajših in prepričani smo, da bodo otroci in mladostniki pridobljeno znanje in izkušnje prenesli tudi na svoje starše, babice, dedke in širšo okolico," je dejala Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje iz Lidla Slovenija.
Kako so konkretni ukrepi na šolah pripomogli k zmanjšanju zavržene hrane? Šole, vrtci in osnovne šole so v lanskem letu sprejeli vrsto učinkovitih ukrepov na različnih ravneh s skupnim ciljem osveščati otroke in njihove starši o pomenu zavržene hrane ter zmanjševati njeno količino. Med najpogostejšimi ukrepi, ki so se na šolah že začeli izvajati, so bili: spodbujanje pravočasnega odjavljanja od prehrane ob odsotnosti učencev, merjenje zavržene hrane v šoli in doma, uvedba solatnih barov z namenom samostojnega izbora zelenjave, določitev eko predstavnikov v razredu, ki nagovarjajo sošolce na temo odgovornega ravnanja s hrano, spremembe pri razdeljevanju malic in sodelovanje otrok pri sestavi jedilnikov.
Mentorji na šolah bodo pri sodelovanju v projektu imeli podporo Ekošole, ki je pripravila različna strokovna gradiva, priporočila za izvedbo aktivnosti in šole spodbujala z idejami, kako na čim bolj učinkovit način zmanjšati količine zavržene hrane. „Ekošola spodbuja okoljsko obnašanje in ozaveščanje med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Nič drugače ni na področju prehrane in živilskih izdelkov, saj z zmanjšanjem količine zavržene hrane pripomoremo k manjšim obremenitvam v okolju. Skupaj z Lidlom Slovenija bomo tudi tokrat iskali dobre sistemske in ozaveščevalne rešitve, ki ne bodo primerne le za šole, ampak tudi širše," je dejal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programov Ekošole.
V okviru projekta se bo tudi letos ponovno izvedel tudi nagradni natečaj Reciklirana kuharija, kjer bodo otroci zbirali najboljše recepte za jedi, ki jih lahko naredimo z uporabo ostankov živil. Natečaj bo potekal kot ena od dejavnosti projekta, za katero ob izvedbi ustanove dobijo dodatno točko pri končnem ocenjevanju. V lanskoletnem natečaju so recepte zbirali tako vrtčevski otroci kot tudi osnovnošolci in srednješolci, ki so oddali več kot 80 receptov.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Spet manj zavržene hrane