Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mercator se skupaj z Zadružno zvezo Slovenije še tesneje povezuje z lokalnimi dovabitelji

 

Tudi v Pomurju "Radi imamo domače"!

Radi imamo domače"Najboljši sosed" Mercator in Zadružna zveza Slovenije (ZZS) sta v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pripravila srečanje Akademije Radi imamo domače. Mercator v sodelovanju z ZZS za obstoječe in potencialne nove dobavitelje ponudbe Radi imamo domače v maju in juniju organizira devet prireditev izobraževalne in družabne narave. Prireditve so namenjene mreženju in neformalnemu druženju, na njih pa lokalni pridelovalci in proizvajalci pridobijo uporabna znanja s področja dobave, prav tako lahko predstavnike Mercatorja povprašajo za konkretna pojasnila in usmeritve glede postopkov in pogojev dobave.

Tako se Mercator želi še tesneje povezati z lokalnimi dobavitelji. Razširjena ponudba domačih izdelkov slovenskih zadrug, lokalnih kmetij in manjših lokalnih proizvajalcev, označena z rdečim srčkom Radi imamo domače, pomeni nadgradnjo Mercatorjeve ponudbe »Iz domačih krajev«. Z njo je Mercator leta 2012 kot prvi med trgovci v Sloveniji pričel s stalno promocijo pridelkov slovenskih kmetov. V naboru slovenskih dobrot v Mercatorju je danes že okrog 900 vrst domačih izdelkov več kot 20 slovenskih zadrug, ki združujejo na stotine kmetovalcev, ter 100 lokalnih kmetovalcev in proizvajalcev.
V Gornji Radgoni je tako potekala osma od devetih prireditev Akademije Radi imamo domače, ki so se je udeležili predstavniki Kmetijske zadruge (KZ) Radgona, drugih okoliških zadrug in več lokalnih pridelovalcev in proizvajalcev. »KZ Radgona od svojega nastanka konec leta 1978 združuje kmetijsko proizvodnjo tako, da skrbi za nabavo in prodajo izdelkov s kmetije. KZ Radgona danes odkupuje od naših kmetij vse tržne presežke, ki jih kmetije pridelajo, torej poljščine (pšenica, koruza, ječmen, druge rastline), govedo, mleko, prašiči in grozdje. V zadnjih letih smo sodelovanje z Mercatorjem okrepili, saj odlično dopolnjuje nabavno in prodajno verigo od kmetije do končnega potrošnika.« je povedal Sašo Peček, predsednik KZ Radgona, ki je bila gostiteljica 8. Akademije Radi imamo domače. Zbrane je pozdravila tudi Mateja Jaklič, izvršna direktorica Pomurskega sejma, saj so zadruge in tudi manjši proizvajalci pomemben del podeželja in kratkih verig preskrbe s hrano, saj prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. V številnih primerih zadruge zagotavljajo osnovne infrastrukturne storitve na podeželju, saj poleg oskrbe prebivalcev, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov izvajajo še storitve pogodbene pošte in skrbijo za kulturno dogajanje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi posamezni proizvajalci pristnih lokalnih izdelkov, ki se prav tako uvrščajo na Mercatorjeve police označene z rdečim srčkom radi imamo domače. Jakličeva je Mercator povabila, da bi se ponovno začeli udeleževati tudi njihove največje sejemske prireditve "Agra", na kateri je praktično vse v slogu "Radi imamo domače".
Svojo zgodbo o uspehu je kot predstavnik dobre prakse med domačimi dobavitelji udeležencem predstavila Valentina Šeruga Lazarovski iz Goričkega raja: »Kot majhna kmečka sirarna v skrajnem severovzhodu Slovenije v neposredni bližini Madžarske meje, v zaščitenem območju Krajinskem parku Goričko, se sicer ne moremo pohvaliti z več desetletno oziroma stoletne tradicijo, saj obstajamo šele dobrih pet let, imamo pa zelo odgovorno poslanstvo in vizijo. Izdelki, ki prihajajo iz naše mlekarne so pomembni za razvoj naše mlekarne, za okoliške majhne kmetije z neintenzivno oziroma sonaravno rejo in za nekaj hektarov obdelovalnih površin. Eden naših najpomembnejših ciljev je ohranitev neokrnjene pokrajine na Goričkem. S prisotnostjo v programu Radi imamo domače trgovske verige Mercator pa so naši cilji bolj prepoznavni in lažje dosegljivi«, je poudarila Valentina Šeruga Lazarovski.
Zbrane je v Mercatorjevem imenu pozdravila Manica Zupanič, direktorica sektorja maloprodaje malih formatov za vzhodno Slovenijo, ki je poudarila, da se skupna prizadevanja na koncu poznajo v trgovinah in na policah, saj vsi skupaj želimo našim potrošnikom ponuditi dobro domačo lokalno hrano. Ob tem je Valentini Šeruga Lazarovski izročila posebno Mercatorjevo zahvalo kot ambasadorki projekta Radi imamo domače. Znanje s področja dobave in posebej o črtnih kodah in deklaracijah je zbranim posredovala dr. Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varna hrana in interna kontrola v Mercatorju. Na vprašanja dobaviteljev pa so odgovarjali predstavniki Mercatorjevih nabavnih služb. Po uradnem delu je sledilo neformalno druženje, za pristno domače vzdušje pa je poskrbel Ansambel Kranjci. Seveda pa ni manjkalo niti odličnih domačih dobort, predvsem iz projekta Radi imamo domače.
Osrednja dobaviteljica domačih pridelkov in izdelkov za Mercator, KZ Radgona je usmerjena v oskrbo kmetovalcev s kmetijskim repromaterialom ter vzpodbujanju sodelovanja med lokalnimi kmetovalci. Članom nudi strokovno in kvalitetno pomoč in svetovanje na številnih področjih, kot so živinoreja, vinogradništvo, zaščita pridelkov, skladiščenje,... Ponaša se s 14 dobro založenimi tehničnimi prodajalnami, namenjenimi kmetovalcem in vrtičkarjem. V njih so prisotni tudi svetovalci za prodajo fitofarmacevtskih sredstev, na katere se lahko kmetovalci obrnejo za pomoč pri izbiri primernih sredstev za zaščito in strokovne nasvete za njihovo uporabo. Med glavne dejavnosti zadruge spada odkup MPG, goveda, telet, pujskov, prašičev, mleka, vseh vrst poljščin ter grozdja. Zadruge so pomemben del podeželja in kratkih verig preskrbe s hrano, saj prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. V številnih primerih zadruge zagotavljajo osnovne infrastrukturne storitve na podeželju, saj poleg oskrbe prebivalcev, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov izvajajo še storitve pogodbene pošte in skrbijo za kulturno dogajanje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi posamezni proizvajalci pristnih lokalnih izdelkov, ki se prav tako uvrščajo na Mercatorjeve police označene z rdečim srčkom radi imamo domače.
"Veseli me, da Mercator, kot trgovec ostaja največji podpornik slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev, da sodeluje z domačimi dobavitelji, kmetijami in zadrugami, ter da so domače izdelke združili v projekt Radi imamo domače. Mercator sodeluje tudi z našo zadrugo, KZ Radgona, ki je pod tem imenom od 3.12.1978. V zadrugo so bile združene tri temeljne zadružne organizacje: TZO Apače s sedežem v Apačah, vključeval je zadružni enoti Apače in Stogovci; TZO Radgona – Radenci s sedežem v Gornji Radgoni, vključeval je zadružni enoti Radgona in Radenci ter TZO Videm – Ivanjci s sedežem v Vidmu, vključeval je zadružni enoti Videm in Ivanjci", je med drugim KZ Radgona predstavil njen novi predsednik Sašo Peček, ki je pojasnil, da so v okviru zadruge delovale strojna, vinogradniška in sadjarska skupnost. V tem obdobju je bila postavljena sušilnica in silosi za sušenje žitaric in skladiščenje v Črncih. Vse je bilo usmerjeno predvsem v povečanje tržne proizvodnje. Tako je bila med letom 1980 in 1990 najpomembnejša govedorejska proizvodnja, delno pa tudi prašičerejska proizvodnja. Vzporedno s tem pa se je razvijalo tudi poljedelstvo. To so dosegli z urejanjem kmetijskih zemljišč. V letu 1990 se je KZ Radgona preoblikovala v enovito zadrugo s čem so bile ukinjene: TZO Apače, TZO Videm-Ivanjci in TZO Radgona-Radenci.
"Leta 1992 je bil sprejet zakon o zadrugah, ki je pravno uredil status in poslovanje zadruge. KZ Radgona je uskladila svojo organiziranost z Zakonom o zadrugah, s čem so kmetje postali člani zadruge z vplačilom svojega deleža, ki je v letu 1993 znašal 500 takratnih DEM, danes je članski delež vreden 1.070,00 EUR. KZ Radgona se ukvarja z odkupom kmetijskih pridelkov in ima v lasti 12 prodajaln ter dve prodajalni v najemu. KZ Radgona z.o.o. uspešno sodeluje z Mercatorjem, in sicer smo v poslovnem letu 2016 beležili nabavo repromateriala v višini 2.770,060 € in prodajo v višini 1.507.405 €. V letu 2016 smo od kmetov odkupili 464 kom telet, 2.365 kom goveda, 34.550 kom prašičev ter 22.501 kom pujskov. Pri odkupu prašičev smo največja zadruga v Sloveniji. Prav tako je bilo odkupljeno nekaj nad 10.000.000 litrov mleka", je dejal Peček, ki si je zaželel, da bi Mercator še naprej ostal podpornik slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev, ter da bi bilo sodelovanje še naprej plodno.
Ob tem je povabil "vse potrošnike, trgovce, predvsem pa slovenske ljudi, naj kupujejo domače izdelke in s tem podprejo slovenske kmete, predvsem mlade kmete, ki so prihodnost našega kmetijstva ter samooskrbe slovenskega naroda in slovenske zemlje".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Mercator se skupaj z Zadružno zvezo Slovenije še tesneje povezuje z lokalnimi dovabitelji