Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mercator se skupaj z Zadružno zvezo Slovenije še tesneje povezuje z lokalnimi dovabitelji

 

Tudi v Pomurju "Radi imamo domače"!

Radi imamo domače"Najboljši sosed" Mercator in Zadružna zveza Slovenije (ZZS) sta v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pripravila srečanje Akademije Radi imamo domače. Mercator v sodelovanju z ZZS za obstoječe in potencialne nove dobavitelje ponudbe Radi imamo domače v maju in juniju organizira devet prireditev izobraževalne in družabne narave. Prireditve so namenjene mreženju in neformalnemu druženju, na njih pa lokalni pridelovalci in proizvajalci pridobijo uporabna znanja s področja dobave, prav tako lahko predstavnike Mercatorja povprašajo za konkretna pojasnila in usmeritve glede postopkov in pogojev dobave.

Tako se Mercator želi še tesneje povezati z lokalnimi dobavitelji. Razširjena ponudba domačih izdelkov slovenskih zadrug, lokalnih kmetij in manjših lokalnih proizvajalcev, označena z rdečim srčkom Radi imamo domače, pomeni nadgradnjo Mercatorjeve ponudbe »Iz domačih krajev«. Z njo je Mercator leta 2012 kot prvi med trgovci v Sloveniji pričel s stalno promocijo pridelkov slovenskih kmetov. V naboru slovenskih dobrot v Mercatorju je danes že okrog 900 vrst domačih izdelkov več kot 20 slovenskih zadrug, ki združujejo na stotine kmetovalcev, ter 100 lokalnih kmetovalcev in proizvajalcev.
V Gornji Radgoni je tako potekala osma od devetih prireditev Akademije Radi imamo domače, ki so se je udeležili predstavniki Kmetijske zadruge (KZ) Radgona, drugih okoliških zadrug in več lokalnih pridelovalcev in proizvajalcev. »KZ Radgona od svojega nastanka konec leta 1978 združuje kmetijsko proizvodnjo tako, da skrbi za nabavo in prodajo izdelkov s kmetije. KZ Radgona danes odkupuje od naših kmetij vse tržne presežke, ki jih kmetije pridelajo, torej poljščine (pšenica, koruza, ječmen, druge rastline), govedo, mleko, prašiči in grozdje. V zadnjih letih smo sodelovanje z Mercatorjem okrepili, saj odlično dopolnjuje nabavno in prodajno verigo od kmetije do končnega potrošnika.« je povedal Sašo Peček, predsednik KZ Radgona, ki je bila gostiteljica 8. Akademije Radi imamo domače. Zbrane je pozdravila tudi Mateja Jaklič, izvršna direktorica Pomurskega sejma, saj so zadruge in tudi manjši proizvajalci pomemben del podeželja in kratkih verig preskrbe s hrano, saj prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. V številnih primerih zadruge zagotavljajo osnovne infrastrukturne storitve na podeželju, saj poleg oskrbe prebivalcev, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov izvajajo še storitve pogodbene pošte in skrbijo za kulturno dogajanje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi posamezni proizvajalci pristnih lokalnih izdelkov, ki se prav tako uvrščajo na Mercatorjeve police označene z rdečim srčkom radi imamo domače. Jakličeva je Mercator povabila, da bi se ponovno začeli udeleževati tudi njihove največje sejemske prireditve "Agra", na kateri je praktično vse v slogu "Radi imamo domače".
Svojo zgodbo o uspehu je kot predstavnik dobre prakse med domačimi dobavitelji udeležencem predstavila Valentina Šeruga Lazarovski iz Goričkega raja: »Kot majhna kmečka sirarna v skrajnem severovzhodu Slovenije v neposredni bližini Madžarske meje, v zaščitenem območju Krajinskem parku Goričko, se sicer ne moremo pohvaliti z več desetletno oziroma stoletne tradicijo, saj obstajamo šele dobrih pet let, imamo pa zelo odgovorno poslanstvo in vizijo. Izdelki, ki prihajajo iz naše mlekarne so pomembni za razvoj naše mlekarne, za okoliške majhne kmetije z neintenzivno oziroma sonaravno rejo in za nekaj hektarov obdelovalnih površin. Eden naših najpomembnejših ciljev je ohranitev neokrnjene pokrajine na Goričkem. S prisotnostjo v programu Radi imamo domače trgovske verige Mercator pa so naši cilji bolj prepoznavni in lažje dosegljivi«, je poudarila Valentina Šeruga Lazarovski.
Zbrane je v Mercatorjevem imenu pozdravila Manica Zupanič, direktorica sektorja maloprodaje malih formatov za vzhodno Slovenijo, ki je poudarila, da se skupna prizadevanja na koncu poznajo v trgovinah in na policah, saj vsi skupaj želimo našim potrošnikom ponuditi dobro domačo lokalno hrano. Ob tem je Valentini Šeruga Lazarovski izročila posebno Mercatorjevo zahvalo kot ambasadorki projekta Radi imamo domače. Znanje s področja dobave in posebej o črtnih kodah in deklaracijah je zbranim posredovala dr. Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varna hrana in interna kontrola v Mercatorju. Na vprašanja dobaviteljev pa so odgovarjali predstavniki Mercatorjevih nabavnih služb. Po uradnem delu je sledilo neformalno druženje, za pristno domače vzdušje pa je poskrbel Ansambel Kranjci. Seveda pa ni manjkalo niti odličnih domačih dobort, predvsem iz projekta Radi imamo domače.
Osrednja dobaviteljica domačih pridelkov in izdelkov za Mercator, KZ Radgona je usmerjena v oskrbo kmetovalcev s kmetijskim repromaterialom ter vzpodbujanju sodelovanja med lokalnimi kmetovalci. Članom nudi strokovno in kvalitetno pomoč in svetovanje na številnih področjih, kot so živinoreja, vinogradništvo, zaščita pridelkov, skladiščenje,... Ponaša se s 14 dobro založenimi tehničnimi prodajalnami, namenjenimi kmetovalcem in vrtičkarjem. V njih so prisotni tudi svetovalci za prodajo fitofarmacevtskih sredstev, na katere se lahko kmetovalci obrnejo za pomoč pri izbiri primernih sredstev za zaščito in strokovne nasvete za njihovo uporabo. Med glavne dejavnosti zadruge spada odkup MPG, goveda, telet, pujskov, prašičev, mleka, vseh vrst poljščin ter grozdja. Zadruge so pomemben del podeželja in kratkih verig preskrbe s hrano, saj prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. V številnih primerih zadruge zagotavljajo osnovne infrastrukturne storitve na podeželju, saj poleg oskrbe prebivalcev, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov izvajajo še storitve pogodbene pošte in skrbijo za kulturno dogajanje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi posamezni proizvajalci pristnih lokalnih izdelkov, ki se prav tako uvrščajo na Mercatorjeve police označene z rdečim srčkom radi imamo domače.
"Veseli me, da Mercator, kot trgovec ostaja največji podpornik slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev, da sodeluje z domačimi dobavitelji, kmetijami in zadrugami, ter da so domače izdelke združili v projekt Radi imamo domače. Mercator sodeluje tudi z našo zadrugo, KZ Radgona, ki je pod tem imenom od 3.12.1978. V zadrugo so bile združene tri temeljne zadružne organizacje: TZO Apače s sedežem v Apačah, vključeval je zadružni enoti Apače in Stogovci; TZO Radgona – Radenci s sedežem v Gornji Radgoni, vključeval je zadružni enoti Radgona in Radenci ter TZO Videm – Ivanjci s sedežem v Vidmu, vključeval je zadružni enoti Videm in Ivanjci", je med drugim KZ Radgona predstavil njen novi predsednik Sašo Peček, ki je pojasnil, da so v okviru zadruge delovale strojna, vinogradniška in sadjarska skupnost. V tem obdobju je bila postavljena sušilnica in silosi za sušenje žitaric in skladiščenje v Črncih. Vse je bilo usmerjeno predvsem v povečanje tržne proizvodnje. Tako je bila med letom 1980 in 1990 najpomembnejša govedorejska proizvodnja, delno pa tudi prašičerejska proizvodnja. Vzporedno s tem pa se je razvijalo tudi poljedelstvo. To so dosegli z urejanjem kmetijskih zemljišč. V letu 1990 se je KZ Radgona preoblikovala v enovito zadrugo s čem so bile ukinjene: TZO Apače, TZO Videm-Ivanjci in TZO Radgona-Radenci.
"Leta 1992 je bil sprejet zakon o zadrugah, ki je pravno uredil status in poslovanje zadruge. KZ Radgona je uskladila svojo organiziranost z Zakonom o zadrugah, s čem so kmetje postali člani zadruge z vplačilom svojega deleža, ki je v letu 1993 znašal 500 takratnih DEM, danes je članski delež vreden 1.070,00 EUR. KZ Radgona se ukvarja z odkupom kmetijskih pridelkov in ima v lasti 12 prodajaln ter dve prodajalni v najemu. KZ Radgona z.o.o. uspešno sodeluje z Mercatorjem, in sicer smo v poslovnem letu 2016 beležili nabavo repromateriala v višini 2.770,060 € in prodajo v višini 1.507.405 €. V letu 2016 smo od kmetov odkupili 464 kom telet, 2.365 kom goveda, 34.550 kom prašičev ter 22.501 kom pujskov. Pri odkupu prašičev smo največja zadruga v Sloveniji. Prav tako je bilo odkupljeno nekaj nad 10.000.000 litrov mleka", je dejal Peček, ki si je zaželel, da bi Mercator še naprej ostal podpornik slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev, ter da bi bilo sodelovanje še naprej plodno.
Ob tem je povabil "vse potrošnike, trgovce, predvsem pa slovenske ljudi, naj kupujejo domače izdelke in s tem podprejo slovenske kmete, predvsem mlade kmete, ki so prihodnost našega kmetijstva ter samooskrbe slovenskega naroda in slovenske zemlje".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Mercator se skupaj z Zadružno zvezo Slovenije še tesneje povezuje z lokalnimi dovabitelji