Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mercator se skupaj z Zadružno zvezo Slovenije še tesneje povezuje z lokalnimi dovabitelji

 

Tudi v Pomurju "Radi imamo domače"!

Radi imamo domače"Najboljši sosed" Mercator in Zadružna zveza Slovenije (ZZS) sta v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pripravila srečanje Akademije Radi imamo domače. Mercator v sodelovanju z ZZS za obstoječe in potencialne nove dobavitelje ponudbe Radi imamo domače v maju in juniju organizira devet prireditev izobraževalne in družabne narave. Prireditve so namenjene mreženju in neformalnemu druženju, na njih pa lokalni pridelovalci in proizvajalci pridobijo uporabna znanja s področja dobave, prav tako lahko predstavnike Mercatorja povprašajo za konkretna pojasnila in usmeritve glede postopkov in pogojev dobave.

Tako se Mercator želi še tesneje povezati z lokalnimi dobavitelji. Razširjena ponudba domačih izdelkov slovenskih zadrug, lokalnih kmetij in manjših lokalnih proizvajalcev, označena z rdečim srčkom Radi imamo domače, pomeni nadgradnjo Mercatorjeve ponudbe »Iz domačih krajev«. Z njo je Mercator leta 2012 kot prvi med trgovci v Sloveniji pričel s stalno promocijo pridelkov slovenskih kmetov. V naboru slovenskih dobrot v Mercatorju je danes že okrog 900 vrst domačih izdelkov več kot 20 slovenskih zadrug, ki združujejo na stotine kmetovalcev, ter 100 lokalnih kmetovalcev in proizvajalcev.
V Gornji Radgoni je tako potekala osma od devetih prireditev Akademije Radi imamo domače, ki so se je udeležili predstavniki Kmetijske zadruge (KZ) Radgona, drugih okoliških zadrug in več lokalnih pridelovalcev in proizvajalcev. »KZ Radgona od svojega nastanka konec leta 1978 združuje kmetijsko proizvodnjo tako, da skrbi za nabavo in prodajo izdelkov s kmetije. KZ Radgona danes odkupuje od naših kmetij vse tržne presežke, ki jih kmetije pridelajo, torej poljščine (pšenica, koruza, ječmen, druge rastline), govedo, mleko, prašiči in grozdje. V zadnjih letih smo sodelovanje z Mercatorjem okrepili, saj odlično dopolnjuje nabavno in prodajno verigo od kmetije do končnega potrošnika.« je povedal Sašo Peček, predsednik KZ Radgona, ki je bila gostiteljica 8. Akademije Radi imamo domače. Zbrane je pozdravila tudi Mateja Jaklič, izvršna direktorica Pomurskega sejma, saj so zadruge in tudi manjši proizvajalci pomemben del podeželja in kratkih verig preskrbe s hrano, saj prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. V številnih primerih zadruge zagotavljajo osnovne infrastrukturne storitve na podeželju, saj poleg oskrbe prebivalcev, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov izvajajo še storitve pogodbene pošte in skrbijo za kulturno dogajanje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi posamezni proizvajalci pristnih lokalnih izdelkov, ki se prav tako uvrščajo na Mercatorjeve police označene z rdečim srčkom radi imamo domače. Jakličeva je Mercator povabila, da bi se ponovno začeli udeleževati tudi njihove največje sejemske prireditve "Agra", na kateri je praktično vse v slogu "Radi imamo domače".
Svojo zgodbo o uspehu je kot predstavnik dobre prakse med domačimi dobavitelji udeležencem predstavila Valentina Šeruga Lazarovski iz Goričkega raja: »Kot majhna kmečka sirarna v skrajnem severovzhodu Slovenije v neposredni bližini Madžarske meje, v zaščitenem območju Krajinskem parku Goričko, se sicer ne moremo pohvaliti z več desetletno oziroma stoletne tradicijo, saj obstajamo šele dobrih pet let, imamo pa zelo odgovorno poslanstvo in vizijo. Izdelki, ki prihajajo iz naše mlekarne so pomembni za razvoj naše mlekarne, za okoliške majhne kmetije z neintenzivno oziroma sonaravno rejo in za nekaj hektarov obdelovalnih površin. Eden naših najpomembnejših ciljev je ohranitev neokrnjene pokrajine na Goričkem. S prisotnostjo v programu Radi imamo domače trgovske verige Mercator pa so naši cilji bolj prepoznavni in lažje dosegljivi«, je poudarila Valentina Šeruga Lazarovski.
Zbrane je v Mercatorjevem imenu pozdravila Manica Zupanič, direktorica sektorja maloprodaje malih formatov za vzhodno Slovenijo, ki je poudarila, da se skupna prizadevanja na koncu poznajo v trgovinah in na policah, saj vsi skupaj želimo našim potrošnikom ponuditi dobro domačo lokalno hrano. Ob tem je Valentini Šeruga Lazarovski izročila posebno Mercatorjevo zahvalo kot ambasadorki projekta Radi imamo domače. Znanje s področja dobave in posebej o črtnih kodah in deklaracijah je zbranim posredovala dr. Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varna hrana in interna kontrola v Mercatorju. Na vprašanja dobaviteljev pa so odgovarjali predstavniki Mercatorjevih nabavnih služb. Po uradnem delu je sledilo neformalno druženje, za pristno domače vzdušje pa je poskrbel Ansambel Kranjci. Seveda pa ni manjkalo niti odličnih domačih dobort, predvsem iz projekta Radi imamo domače.
Osrednja dobaviteljica domačih pridelkov in izdelkov za Mercator, KZ Radgona je usmerjena v oskrbo kmetovalcev s kmetijskim repromaterialom ter vzpodbujanju sodelovanja med lokalnimi kmetovalci. Članom nudi strokovno in kvalitetno pomoč in svetovanje na številnih področjih, kot so živinoreja, vinogradništvo, zaščita pridelkov, skladiščenje,... Ponaša se s 14 dobro založenimi tehničnimi prodajalnami, namenjenimi kmetovalcem in vrtičkarjem. V njih so prisotni tudi svetovalci za prodajo fitofarmacevtskih sredstev, na katere se lahko kmetovalci obrnejo za pomoč pri izbiri primernih sredstev za zaščito in strokovne nasvete za njihovo uporabo. Med glavne dejavnosti zadruge spada odkup MPG, goveda, telet, pujskov, prašičev, mleka, vseh vrst poljščin ter grozdja. Zadruge so pomemben del podeželja in kratkih verig preskrbe s hrano, saj prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. V številnih primerih zadruge zagotavljajo osnovne infrastrukturne storitve na podeželju, saj poleg oskrbe prebivalcev, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov izvajajo še storitve pogodbene pošte in skrbijo za kulturno dogajanje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi posamezni proizvajalci pristnih lokalnih izdelkov, ki se prav tako uvrščajo na Mercatorjeve police označene z rdečim srčkom radi imamo domače.
"Veseli me, da Mercator, kot trgovec ostaja največji podpornik slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev, da sodeluje z domačimi dobavitelji, kmetijami in zadrugami, ter da so domače izdelke združili v projekt Radi imamo domače. Mercator sodeluje tudi z našo zadrugo, KZ Radgona, ki je pod tem imenom od 3.12.1978. V zadrugo so bile združene tri temeljne zadružne organizacje: TZO Apače s sedežem v Apačah, vključeval je zadružni enoti Apače in Stogovci; TZO Radgona – Radenci s sedežem v Gornji Radgoni, vključeval je zadružni enoti Radgona in Radenci ter TZO Videm – Ivanjci s sedežem v Vidmu, vključeval je zadružni enoti Videm in Ivanjci", je med drugim KZ Radgona predstavil njen novi predsednik Sašo Peček, ki je pojasnil, da so v okviru zadruge delovale strojna, vinogradniška in sadjarska skupnost. V tem obdobju je bila postavljena sušilnica in silosi za sušenje žitaric in skladiščenje v Črncih. Vse je bilo usmerjeno predvsem v povečanje tržne proizvodnje. Tako je bila med letom 1980 in 1990 najpomembnejša govedorejska proizvodnja, delno pa tudi prašičerejska proizvodnja. Vzporedno s tem pa se je razvijalo tudi poljedelstvo. To so dosegli z urejanjem kmetijskih zemljišč. V letu 1990 se je KZ Radgona preoblikovala v enovito zadrugo s čem so bile ukinjene: TZO Apače, TZO Videm-Ivanjci in TZO Radgona-Radenci.
"Leta 1992 je bil sprejet zakon o zadrugah, ki je pravno uredil status in poslovanje zadruge. KZ Radgona je uskladila svojo organiziranost z Zakonom o zadrugah, s čem so kmetje postali člani zadruge z vplačilom svojega deleža, ki je v letu 1993 znašal 500 takratnih DEM, danes je članski delež vreden 1.070,00 EUR. KZ Radgona se ukvarja z odkupom kmetijskih pridelkov in ima v lasti 12 prodajaln ter dve prodajalni v najemu. KZ Radgona z.o.o. uspešno sodeluje z Mercatorjem, in sicer smo v poslovnem letu 2016 beležili nabavo repromateriala v višini 2.770,060 € in prodajo v višini 1.507.405 €. V letu 2016 smo od kmetov odkupili 464 kom telet, 2.365 kom goveda, 34.550 kom prašičev ter 22.501 kom pujskov. Pri odkupu prašičev smo največja zadruga v Sloveniji. Prav tako je bilo odkupljeno nekaj nad 10.000.000 litrov mleka", je dejal Peček, ki si je zaželel, da bi Mercator še naprej ostal podpornik slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev, ter da bi bilo sodelovanje še naprej plodno.
Ob tem je povabil "vse potrošnike, trgovce, predvsem pa slovenske ljudi, naj kupujejo domače izdelke in s tem podprejo slovenske kmete, predvsem mlade kmete, ki so prihodnost našega kmetijstva ter samooskrbe slovenskega naroda in slovenske zemlje".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Mercator se skupaj z Zadružno zvezo Slovenije še tesneje povezuje z lokalnimi dovabitelji