V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na prvem mestu varnost reševalcev!

 

Pripadniki Podvodne reševalne službe Slovenije uprizorili iskanje in reševanje iz vode

Potapljači BabinciV gramoznici podjetja Segrap v Babincih pri Ljutomeru, kjer globina ponekod seže tudi več kot 30 metrov, je kakšnih 80 potapljačev – pripadnikov vseh šestnajstih slovenskih reševalnih enot, uprizorilo vajo Podvodne reševalne službe (PRS) Slovenije. Poleg prikaza iskanja in reševanja iz vode, so pripadniki PRS Slovenije iz enot: Koper, Nova Gorica, Tolmin, Bled, Kranj, Ljubljana, Trbovlje, Kočevje, Novo mesto, Krško, Velenje, Celje, Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota in Ptuj, pokazali in preizkusili tudi nekaj nove opreme in orodja, med katerimi tudi najnovejši reševalni čoln ipd. Sploh pa so udeleženci vaje, na kateri je vse teklo v najboljšem redu, saj so udeleženci predvsem poskrbeli za lastno varnost, da ne bi prišlo do kakšne nepredvidene tragedije, obiskovalcem in gostom, kot so predstavniki: gasilcev, policije, civilne zaščite, prve pomoči, lokalnih skupnosti..., prikazali vrhunsko pripravljenost in znanje.

Kot nam je povedal Marko Šajnovič, predsednik komiteja za zaščito in reševanje ter načelnik PRS in član predsedstva Slovenske potapljaške zveze (SPZ), so organizatorji zelo zadovoljni nad videnim. Dodal je, kako je bila letna vaja celotnega sestava predvidena za urjenje postopkov in delo z novo opremo in orodjem ter spoznavanje akvatorija. „Potapljači-reševalci iz čisto vseh enot so se predstavili na petih sektorjih, kjer so na določen način iskali potopljene predmete in izginulo osebo. Ob tem smo testirali delo s sonarji, tako da so vsi udeleženci bili popolnoma zasedeni. Moram povedati, da smo zelo zadovoljni s tistim, kar so nam predstavili in prikazali udeleženci vaje, ki je bila popolnoma uspešna", nam je povedal Šajnovič, ki je tudi razložil, da je Slovenija razdeljena na pet „potapljaških regij", in v vseh regijah so tri potapljaške skupine, razen na ljubljanskem območju, kjer so zaradi Gorenjske štiri potapljaške skupine. Skupaj je 168 uradno aktivnih potapljačev, nekaj nad sto jih je izurjenih za najtežje naloge in po potrebi se udeležujejo najtežjih iskalnih in reševalnih akcij.
Marko Šajnovič tudi ugotavlja, da je vsako leto po Sloveniji veliko iskalnih akcij utopljencev, zato posebno pozornost namenjajo tudi preventivi pred začetkom kopalne sezone v naravi. „Vsako leto, skupaj s policijo izvajamo tudi akcijo 'preveri globino preden skočiš'. Največji problem tako urejenih kot črnih kopališč je v tem, da je temperaturna razlika zelo različna. Na vrhu je tudi nad 25 stopnj, že kakšen meter nižje pa je tudi trikrat nižja temperatura vode. Lahko te takoj zgrabi takšen ali drugačen krč, in seveda zlasti na neurejenih kopališčih ni reševalca in tragedija je tukaj", pravi Šajnovič in opozarja, da nesrečam pogosto botruje tudi otroška in najstniška razigranost in vihravost, kateri je potrebno še posebej nameniti pozornost.
Slovenski potapljači – reševalci so sicer zelo dobro pripravljeni in izurjeni, a si sami predvsem želijo, da bi čim pogosteje imeli vaje, in po možnosti nikoli iskalno-reševalne akcije.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Na prvem mestu varnost reševalcev!