V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na prvem mestu varnost reševalcev!

 

Pripadniki Podvodne reševalne službe Slovenije uprizorili iskanje in reševanje iz vode

Potapljači BabinciV gramoznici podjetja Segrap v Babincih pri Ljutomeru, kjer globina ponekod seže tudi več kot 30 metrov, je kakšnih 80 potapljačev – pripadnikov vseh šestnajstih slovenskih reševalnih enot, uprizorilo vajo Podvodne reševalne službe (PRS) Slovenije. Poleg prikaza iskanja in reševanja iz vode, so pripadniki PRS Slovenije iz enot: Koper, Nova Gorica, Tolmin, Bled, Kranj, Ljubljana, Trbovlje, Kočevje, Novo mesto, Krško, Velenje, Celje, Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota in Ptuj, pokazali in preizkusili tudi nekaj nove opreme in orodja, med katerimi tudi najnovejši reševalni čoln ipd. Sploh pa so udeleženci vaje, na kateri je vse teklo v najboljšem redu, saj so udeleženci predvsem poskrbeli za lastno varnost, da ne bi prišlo do kakšne nepredvidene tragedije, obiskovalcem in gostom, kot so predstavniki: gasilcev, policije, civilne zaščite, prve pomoči, lokalnih skupnosti..., prikazali vrhunsko pripravljenost in znanje.

Kot nam je povedal Marko Šajnovič, predsednik komiteja za zaščito in reševanje ter načelnik PRS in član predsedstva Slovenske potapljaške zveze (SPZ), so organizatorji zelo zadovoljni nad videnim. Dodal je, kako je bila letna vaja celotnega sestava predvidena za urjenje postopkov in delo z novo opremo in orodjem ter spoznavanje akvatorija. „Potapljači-reševalci iz čisto vseh enot so se predstavili na petih sektorjih, kjer so na določen način iskali potopljene predmete in izginulo osebo. Ob tem smo testirali delo s sonarji, tako da so vsi udeleženci bili popolnoma zasedeni. Moram povedati, da smo zelo zadovoljni s tistim, kar so nam predstavili in prikazali udeleženci vaje, ki je bila popolnoma uspešna", nam je povedal Šajnovič, ki je tudi razložil, da je Slovenija razdeljena na pet „potapljaških regij", in v vseh regijah so tri potapljaške skupine, razen na ljubljanskem območju, kjer so zaradi Gorenjske štiri potapljaške skupine. Skupaj je 168 uradno aktivnih potapljačev, nekaj nad sto jih je izurjenih za najtežje naloge in po potrebi se udeležujejo najtežjih iskalnih in reševalnih akcij.
Marko Šajnovič tudi ugotavlja, da je vsako leto po Sloveniji veliko iskalnih akcij utopljencev, zato posebno pozornost namenjajo tudi preventivi pred začetkom kopalne sezone v naravi. „Vsako leto, skupaj s policijo izvajamo tudi akcijo 'preveri globino preden skočiš'. Največji problem tako urejenih kot črnih kopališč je v tem, da je temperaturna razlika zelo različna. Na vrhu je tudi nad 25 stopnj, že kakšen meter nižje pa je tudi trikrat nižja temperatura vode. Lahko te takoj zgrabi takšen ali drugačen krč, in seveda zlasti na neurejenih kopališčih ni reševalca in tragedija je tukaj", pravi Šajnovič in opozarja, da nesrečam pogosto botruje tudi otroška in najstniška razigranost in vihravost, kateri je potrebno še posebej nameniti pozornost.
Slovenski potapljači – reševalci so sicer zelo dobro pripravljeni in izurjeni, a si sami predvsem želijo, da bi čim pogosteje imeli vaje, in po možnosti nikoli iskalno-reševalne akcije.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Na prvem mestu varnost reševalcev!