„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ko se že šestletni otroci pripravljajo na gasilstvo

 

Na radgonskem območju skrbijo za bodoče gasilke in gasilce - kar 115 otrok starih med 6 in 16 let, na »Gasilskem taboru Gornja Radgona 2017"

Gasilski tabor 2017Po štirih razgibanih, razburljivih in zanimivih dnevih je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni končan tradicionalni mednarodni „Mladinski gasilski tabor 2017" Gasilske zveze Gornja Radgona. Na letošnjem taboru, ki je nadaljevanje tradicije že iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, se je udeležilo kar 115 otrok iz 16 gasilskih društev iz občin Gornja Radgona in Apače. Poleg mladih gasilcev starih med šest in 16 let iz domačih društev, so bili zraven tudi številni mentorji in inštruktorji. V preteklosti so podobne gasilske tabore organizirali že v Negovi, Zgornjem Konjišču, Orehovcih, pri radgonski osnovni šoli, pri radgonskem gasilskem domu..., vendar se je lokacija na Pomurskem sejmišču izkazala kot daleč najbolj primerna, saj so pogoji bili odlični.

Tabor, ki ga je ob dnevnih vodjih (Vinko Gošnik, Robert Lipič, Viktor Sterniša in Stanko Bratuša), vodil poveljnik Civilne zaščite Gornja Radgona Ivan Kramberger, zraven pa je seveda kot vodja protokola bil tudi predsednik GZ Gornja Radgona Peter Cvetkovič, ki je tudi pomagal pri organizaciji, so že ob odprtju, ko so prižgali taborni ogenj, obiskali tudi predsedniki in poveljniki gasilskih društev in zvez ter župani občin, iz katerih so bili prisotni mladi taborniki. Omenjeni ogenj je nato neprekinjeno gorel štiri dni in so ga pogasili v nedeljo opoldan, ko so se mladi gasilci in gasilke, ki so spletli dodatne zveze in poznanstva, tudi ob kakšni solzi poslovili. Udeleženci tabora so sicer delali v šestih skupinah, vsaka pa si je nadela zanimivo ime. Za mlade tabornike je skrbelo kar okoli 30 mentorjev in strokovnih sodelavcev, kar pomeni, da je, poleg gostov in staršev, ki so jih obiskovali, na sejmišču vseskozi bivala dobra stotnija bodočih ter izkušenih gasilcev. V učnem programu so udeleženci tabora dan spoznali delo policistov ob pomoči policijskega psa, delo potapljačev, poskušali so držati gasilsko cev, ko je iz nje brizgala voda, se spuščali po vrvi, vezali vozle, nuditi prvo pomoč in še marsikaj. Vsako jutro so imeli skupinsko telovadbo in dvig zastave, zvečer pa tudi spuščanje zastave, v ospredju je bilo druženje in učenje. Vmes pa veliko: razvedrila, rekreacije, delavnic, učenja gasilskih veščin, ogledov, obiskov, srečanj, žuriranja..., vse to ob upoštevanju pravil čistoče in taborniškega reda... Poskrbljeno je bilo za dnevne obroke: zajtrk, kosilo in večerje, ter malice - sadje in napitki po želji. Dnevne aktivnosti in rekreacija so se odvijale v Gornji Radgoni, le plavanje in „potop" v Radencih, udeleženci pa so prenočevali v sejemski hali. V času tabora je bila organizirana tudi prva medicinska pomoč, a medicincem ni bilo potrebno veliko posredovati. „Dejansko bi lahko še veliko tega naštevali, kajti bilo je zelo pestro in otroci so navdušeni. In to je za nas v prvi vrsti najbolj pomembno, pozneje pa na vrsto prihajajo vedno težje naloge. Ob tem pa je pomembno, da okolica ostane takšna kakršno smo našli, torej čista, pospravljena in urejena, kajti naš cilj je tudi, naučiti otroke kako varovati okolje. Tukaj se lahko veliko naučijo, torej tudi marsikaj kar doma ne počnejo ali za to nimajo pogojev ali potrebe", pravi predsednik GZ Gornja Radgona Peter Cvetkovič, ki pričakuje, da bo večina izmed teh otrok pozneje postala gasilec ali gasilka, kajti izprašani gasilci postanejo šele po 16. letu starosti.
V vsakem primeru je tabor bil uspešen, kajti čeprav na območju občin Gornja Radgona in Apače, oz. tamkajšnji gasilski zvezi, ter skupaj 16 gasilskih društev, preko različnih izobraževanj, nenehno skrbijo za pomlajevanje gasilskih vrst in s tem tudi za prihodnost prostovoljnega gasilstva. In tovrstni mladinski gasilski tabori so nekakšen nov način »priprave« bodočih gasilk in gasilcev. In prav zanimivo je bilo videti, ko se šestletni otroci pripravljajo na gasilstvo, njim pa se to zdi zelo koristna in prijetna izraba počitniškega časa. Iz različnih vzrokov se je tabora udeležilo nekoliko manj udeležencev, kot so pričakovali. „Kljub temu smo lahko več kot zadovoljni. Sicer pa, čeprav gre za koristno preživljanje počitnic pa je bit našega tabora kljub vsemu v spoznavanju gasilstva, obvladovanju prvih gasilskih veščin, še zlasti za najmlajše udeležence, katerih je na našo srečo zelo veliko. Veliko se je govorilo o preventivi pred požarom, nesrečami v naravi, na objektih, potem ravnanju ob nesreči ali požaru, o varnem gašenju in reševanju ipd. Učili smo jih odgovornosti tudi sedaj, od malega. In otroci so veseli, da so lahko denimo varnostniki oz. stražarji v nočnem času", je dodal Cvetkovič, ki je vesel, da so se vsi udeleženci tabora pri gasilskem domu v Gornji Radgoni posebej veselili, ko so starejši kolegi pripeljali novo pridobitev radgonskih gasilcev – tehnično gasilsko vozilo TRV-2D vredno skoraj 100.000,00 evrov.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Ko se že šestletni otroci pripravljajo na gasilstvo