V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Namesto propadajočih bazenov bo v Radencih jezero?

 

V Pomurju kmalu prvo naravno kopališče, ki se čisti s pomočjo rastlin - odločili so se za ureditev naravnega jezera s prireditvenim prostorom in drsališčem pozimi

Kopališče RadenciPred natanko 55 leti, davnega leta 1962 je bil v radenskem parku, tik ob legendarnem „Vikendu", izgrajen letni bazen, ki sedaj že približno desetletje sameva in propada, ter je v pravo sramoto zdraviliško-turističnem kraju Radenci, ki se je nekoč ponašal z nazivom »biser slovenskega in jugoslovanskega turizma«. A kot kaže, temu končno več ne bo tako, saj so se na seji občinskega sveta občine Radenci odločili za ureditev letnega kopališča v središču svojega kraja. Na zadnji seji sta namreč bila svetnicam in svetnikom predstavljena dva predloga za obnovitev letnega kopališča, in sicer pod naslovoma „Ureditev bazenskega kompleksa v Radencih" ter „Biološko kopališče", čigar izvedba je bila svetnicam in svetnikom bolj všeč.

Omenjeni predlog, ki so ga na seji občinskega sveta potrdili, in katerega so pripravili strokovnjaki iz Ljubljane in Maribora (Tina Demšar Vreš, Gregor Vreš, Tadej Volčanšek...), vsebuje tri osnovne cilje, in sicer: Park Radenci, Koncept zasnove vrelcev, in Obnova letnega bazena (biološko kopališče). Prav zaradi tega si je delegacija občine Radenci ogledala tovrstno biološko kopališče v Radljah ob Dravi, ki je bilo narejeno že po 1. svetovni vojni v Kraljevini Jugoslaviji. Gre za „biološko kopališče", ki ga sestavljajo: bazen za neplavalce, bazen za plavalce, čistilna filtrirna naprava, poldrugi meter pasu za rastlinje ob bazenu, restavracija s teraso na vodo, tobogan, stolp za opazovanje ptic, plezalna stena ter hišice za prenočevanje... Gostom iz Radencev je biološko kopališče ter vse njegove pozitivne strani podrobno predstavil tudi župan Občine Radlje ob Dravi, mag. Alan Bukovnik, in odločitev ni bila težka.
Kakorkoli že, sedanji letni bazen, ki velja za najstarejši tovrstni bazen v Pomurju že več let klavrno propada. A ne več dolgo, našli so torej način, kako znova obuditi propadajoč objekt. Le redke slovenske občine si namreč še lahko privoščijo obratovanje javnih bazenov. Tudi v Radencih tega stroška niso zmogli že skoraj deset let. Zdaj pa so vendarle našli način, kako znova obuditi propadajoč objekt. Vrata sedanjega, sicer prej zelo priljubljenega letnega kopališča so bila v Radencih zaklenjena vse od leta 2008. Zdaj pa bodo letni bazen preoblikovali v naravni bazen brez klora in kemikalij. Za čiščenje vode bodo poskrbele rastline in filtri iz peska. Naravni bazen bo vreden okoli milijon evrov, toliko bi stala tudi običajna prenova, a bodo občutno nižji stroški obratovanja. Takšen bazen tako ni le bolj prijazen naravi in zdravju, ampak tudi do javnih financ. „Vzdrževanje klasičnega bazen je enkrat dražje, kot vzdrževanje naravnega kopališča. Zaradi tega se nagibamo, da bi bilo to naravno kopališče tu v Radencih, podobno kot je biološko kopališče v Radljah ob Dravi, ki je edino tovrstno kopališče v Sloveniji, naše v Radencih pa bo prvo v Pomurju," pravi radenski župan Janez Rihtarič in dodaja: „Prepričan sem, da bi bila to ena taka atrakcija v Pomurju, kjer še ni česa takega. Verjamem, da bi se tudi turisti, ki prihajajo v Radin na zdravljenje, odločili in prišli pogledat ali pa se celo kopali, čeprav je v zdravilišču veliko kopalnih površin.
Na občini Radenci računajo, da bi prvi kopalci v naravnem bazenu lahko zaplavali spomladi prihodnje leto. Tako bi končno odpravili eno črnih pik sicer turistično razvitih Radencev. A do tega se ni prišlo enostavno, kajti kar nekaj let je ureditev opuščenega letnega kopališča bila vroča tema, o kateri so razpravljali občinski svetniki, še več pa se je komentiralo in razglabljalo ob gostilniških pultih. Na občinskem svetu pa je očitno prevladalo mnenje Dejana Beriča iz družbe Sava Turizem, da je letno kopališče stara zgodba, ki se je ne da več oživiti, zato je zagovarjal začetek nove. Poudaril je, da je lahko ureditev naravnega jezera s prireditvenim prostorom (pozimi bi bilo jezero spremenjeno v drsališče) tako uspešna kot na primer Vinarium v Lendavi ali vodnjak s pivom v Žalcu. Letni stroški delovanja klasičnega bazena so dvakrat višji kot pri vzdrževanju naravnega jezera. Med najglasnejšimi na drugi strani je bil svetnik Zlatko Mir, ki je zagovarjal ponovno odprtje letnega kopališča z možnostjo kopanja kot nekoč. „Pojavljajo se tudi ideje nekaterih skupin, da bi bazen zasipali in naredili prireditveni prostor. Kot Radenčan, ki je odrasel ob tem bazenu, si ne znam pojasniti, zakaj bi morali imeti tako velik prireditveni prostor. Si pa predstavljam, da bi imeli bazen in prireditveni prostor. "Vizualno je 'biološka zgodba' zelo lepo naslikana. Vprašanje je, kakšna bo v realnosti. Sem za klasični bazen, ker daje voda bolj prijeten higienski občutek, manj je možnosti okužb, v klasičnem bazenu je lahko več ljudi, ta bo lahko tudi tekmovalni bazen, namenjen športnikom." je bil prepričan Mir, ki je menil, da bi bilo dobro v neposredni bližini kopališča urediti kamp za avtodome.
Vladimir Rantaša, ki je prav tako zagovornik klasičnega bazena, je prepričan, da spada naravno kopališče prej v Hrastje - Moto kot v Radence in da bo delovanje takšnega bazena za občino dražje, kajti klasični bazen bi lahko dali v najem upravljavcu. Svojo besedo za naravni bazen je zastavil tudi župan Janez Rihtarič, ki je prepričan, da je klasičnih bazenov v neposredni bližini že veliko, pri mnogih zasebnih hišah že imajo bazen s klorirano vodo, bazeni za plavanje pa so na voljo ne le v Radencih, ampak tudi v Bad Radkersburgu (avstrijski Radgoni), Banovcih, Ljutomeru in Murski Soboti.
Zadovoljstvo z odločitvijo svetnikov je pozneje izrazil tudi Tadej Volčanšek, direktor podjetja Objem narave, ki pripravlja načrte za naravno jezero. V odgovorih na dodatna vprašanja podžupana Aleša Kaučiča je pojasnil: „V Radljah ob Dravi župan ni imel niti najmanjše podpore, a je danes vodni park verjetno edino javno občinsko kopališče, ki dela z dobičkom, kraj pa je postal prava atrakcija in širše prepoznan. S tem letom je vodni park po predhodnem velikem povpraševanju tudi prvič oddan zasebniku." Vsekakor bo pri prenovi izvajalec moral upoštevati slovenske in evropske predpise in kriterije, ki so zelo strogi... Voda iz mestnega vodovoda sicer res vsebuje klor, a je zanemarljiv, saj se iz vode sprosti že po nekaj urah in na njeno kakovost ne vpliva. Težava lahko nastane le, če voda vsebuje fosfor - tega morajo odstraniti z dodatno peščeno posodo. Fosfor se dodaja pitni vodi z razlogom, saj preprečuje korozijo in propadanje napeljav. Mulj iz bazena se odsesa z bazenskim robotom kot pri klasičnem kopališču. Naprave so popolnoma enake. V projektu in oceni sta vključena nega in vzdrževanje.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Namesto propadajočih bazenov bo v Radencih jezero?