Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Namesto propadajočih bazenov bo v Radencih jezero?

 

V Pomurju kmalu prvo naravno kopališče, ki se čisti s pomočjo rastlin - odločili so se za ureditev naravnega jezera s prireditvenim prostorom in drsališčem pozimi

Kopališče RadenciPred natanko 55 leti, davnega leta 1962 je bil v radenskem parku, tik ob legendarnem „Vikendu", izgrajen letni bazen, ki sedaj že približno desetletje sameva in propada, ter je v pravo sramoto zdraviliško-turističnem kraju Radenci, ki se je nekoč ponašal z nazivom »biser slovenskega in jugoslovanskega turizma«. A kot kaže, temu končno več ne bo tako, saj so se na seji občinskega sveta občine Radenci odločili za ureditev letnega kopališča v središču svojega kraja. Na zadnji seji sta namreč bila svetnicam in svetnikom predstavljena dva predloga za obnovitev letnega kopališča, in sicer pod naslovoma „Ureditev bazenskega kompleksa v Radencih" ter „Biološko kopališče", čigar izvedba je bila svetnicam in svetnikom bolj všeč.

Omenjeni predlog, ki so ga na seji občinskega sveta potrdili, in katerega so pripravili strokovnjaki iz Ljubljane in Maribora (Tina Demšar Vreš, Gregor Vreš, Tadej Volčanšek...), vsebuje tri osnovne cilje, in sicer: Park Radenci, Koncept zasnove vrelcev, in Obnova letnega bazena (biološko kopališče). Prav zaradi tega si je delegacija občine Radenci ogledala tovrstno biološko kopališče v Radljah ob Dravi, ki je bilo narejeno že po 1. svetovni vojni v Kraljevini Jugoslaviji. Gre za „biološko kopališče", ki ga sestavljajo: bazen za neplavalce, bazen za plavalce, čistilna filtrirna naprava, poldrugi meter pasu za rastlinje ob bazenu, restavracija s teraso na vodo, tobogan, stolp za opazovanje ptic, plezalna stena ter hišice za prenočevanje... Gostom iz Radencev je biološko kopališče ter vse njegove pozitivne strani podrobno predstavil tudi župan Občine Radlje ob Dravi, mag. Alan Bukovnik, in odločitev ni bila težka.
Kakorkoli že, sedanji letni bazen, ki velja za najstarejši tovrstni bazen v Pomurju že več let klavrno propada. A ne več dolgo, našli so torej način, kako znova obuditi propadajoč objekt. Le redke slovenske občine si namreč še lahko privoščijo obratovanje javnih bazenov. Tudi v Radencih tega stroška niso zmogli že skoraj deset let. Zdaj pa so vendarle našli način, kako znova obuditi propadajoč objekt. Vrata sedanjega, sicer prej zelo priljubljenega letnega kopališča so bila v Radencih zaklenjena vse od leta 2008. Zdaj pa bodo letni bazen preoblikovali v naravni bazen brez klora in kemikalij. Za čiščenje vode bodo poskrbele rastline in filtri iz peska. Naravni bazen bo vreden okoli milijon evrov, toliko bi stala tudi običajna prenova, a bodo občutno nižji stroški obratovanja. Takšen bazen tako ni le bolj prijazen naravi in zdravju, ampak tudi do javnih financ. „Vzdrževanje klasičnega bazen je enkrat dražje, kot vzdrževanje naravnega kopališča. Zaradi tega se nagibamo, da bi bilo to naravno kopališče tu v Radencih, podobno kot je biološko kopališče v Radljah ob Dravi, ki je edino tovrstno kopališče v Sloveniji, naše v Radencih pa bo prvo v Pomurju," pravi radenski župan Janez Rihtarič in dodaja: „Prepričan sem, da bi bila to ena taka atrakcija v Pomurju, kjer še ni česa takega. Verjamem, da bi se tudi turisti, ki prihajajo v Radin na zdravljenje, odločili in prišli pogledat ali pa se celo kopali, čeprav je v zdravilišču veliko kopalnih površin.
Na občini Radenci računajo, da bi prvi kopalci v naravnem bazenu lahko zaplavali spomladi prihodnje leto. Tako bi končno odpravili eno črnih pik sicer turistično razvitih Radencev. A do tega se ni prišlo enostavno, kajti kar nekaj let je ureditev opuščenega letnega kopališča bila vroča tema, o kateri so razpravljali občinski svetniki, še več pa se je komentiralo in razglabljalo ob gostilniških pultih. Na občinskem svetu pa je očitno prevladalo mnenje Dejana Beriča iz družbe Sava Turizem, da je letno kopališče stara zgodba, ki se je ne da več oživiti, zato je zagovarjal začetek nove. Poudaril je, da je lahko ureditev naravnega jezera s prireditvenim prostorom (pozimi bi bilo jezero spremenjeno v drsališče) tako uspešna kot na primer Vinarium v Lendavi ali vodnjak s pivom v Žalcu. Letni stroški delovanja klasičnega bazena so dvakrat višji kot pri vzdrževanju naravnega jezera. Med najglasnejšimi na drugi strani je bil svetnik Zlatko Mir, ki je zagovarjal ponovno odprtje letnega kopališča z možnostjo kopanja kot nekoč. „Pojavljajo se tudi ideje nekaterih skupin, da bi bazen zasipali in naredili prireditveni prostor. Kot Radenčan, ki je odrasel ob tem bazenu, si ne znam pojasniti, zakaj bi morali imeti tako velik prireditveni prostor. Si pa predstavljam, da bi imeli bazen in prireditveni prostor. "Vizualno je 'biološka zgodba' zelo lepo naslikana. Vprašanje je, kakšna bo v realnosti. Sem za klasični bazen, ker daje voda bolj prijeten higienski občutek, manj je možnosti okužb, v klasičnem bazenu je lahko več ljudi, ta bo lahko tudi tekmovalni bazen, namenjen športnikom." je bil prepričan Mir, ki je menil, da bi bilo dobro v neposredni bližini kopališča urediti kamp za avtodome.
Vladimir Rantaša, ki je prav tako zagovornik klasičnega bazena, je prepričan, da spada naravno kopališče prej v Hrastje - Moto kot v Radence in da bo delovanje takšnega bazena za občino dražje, kajti klasični bazen bi lahko dali v najem upravljavcu. Svojo besedo za naravni bazen je zastavil tudi župan Janez Rihtarič, ki je prepričan, da je klasičnih bazenov v neposredni bližini že veliko, pri mnogih zasebnih hišah že imajo bazen s klorirano vodo, bazeni za plavanje pa so na voljo ne le v Radencih, ampak tudi v Bad Radkersburgu (avstrijski Radgoni), Banovcih, Ljutomeru in Murski Soboti.
Zadovoljstvo z odločitvijo svetnikov je pozneje izrazil tudi Tadej Volčanšek, direktor podjetja Objem narave, ki pripravlja načrte za naravno jezero. V odgovorih na dodatna vprašanja podžupana Aleša Kaučiča je pojasnil: „V Radljah ob Dravi župan ni imel niti najmanjše podpore, a je danes vodni park verjetno edino javno občinsko kopališče, ki dela z dobičkom, kraj pa je postal prava atrakcija in širše prepoznan. S tem letom je vodni park po predhodnem velikem povpraševanju tudi prvič oddan zasebniku." Vsekakor bo pri prenovi izvajalec moral upoštevati slovenske in evropske predpise in kriterije, ki so zelo strogi... Voda iz mestnega vodovoda sicer res vsebuje klor, a je zanemarljiv, saj se iz vode sprosti že po nekaj urah in na njeno kakovost ne vpliva. Težava lahko nastane le, če voda vsebuje fosfor - tega morajo odstraniti z dodatno peščeno posodo. Fosfor se dodaja pitni vodi z razlogom, saj preprečuje korozijo in propadanje napeljav. Mulj iz bazena se odsesa z bazenskim robotom kot pri klasičnem kopališču. Naprave so popolnoma enake. V projektu in oceni sta vključena nega in vzdrževanje.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Namesto propadajočih bazenov bo v Radencih jezero?