Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Namesto propadajočih bazenov bo v Radencih jezero?

 

V Pomurju kmalu prvo naravno kopališče, ki se čisti s pomočjo rastlin - odločili so se za ureditev naravnega jezera s prireditvenim prostorom in drsališčem pozimi

Kopališče RadenciPred natanko 55 leti, davnega leta 1962 je bil v radenskem parku, tik ob legendarnem „Vikendu", izgrajen letni bazen, ki sedaj že približno desetletje sameva in propada, ter je v pravo sramoto zdraviliško-turističnem kraju Radenci, ki se je nekoč ponašal z nazivom »biser slovenskega in jugoslovanskega turizma«. A kot kaže, temu končno več ne bo tako, saj so se na seji občinskega sveta občine Radenci odločili za ureditev letnega kopališča v središču svojega kraja. Na zadnji seji sta namreč bila svetnicam in svetnikom predstavljena dva predloga za obnovitev letnega kopališča, in sicer pod naslovoma „Ureditev bazenskega kompleksa v Radencih" ter „Biološko kopališče", čigar izvedba je bila svetnicam in svetnikom bolj všeč.

Omenjeni predlog, ki so ga na seji občinskega sveta potrdili, in katerega so pripravili strokovnjaki iz Ljubljane in Maribora (Tina Demšar Vreš, Gregor Vreš, Tadej Volčanšek...), vsebuje tri osnovne cilje, in sicer: Park Radenci, Koncept zasnove vrelcev, in Obnova letnega bazena (biološko kopališče). Prav zaradi tega si je delegacija občine Radenci ogledala tovrstno biološko kopališče v Radljah ob Dravi, ki je bilo narejeno že po 1. svetovni vojni v Kraljevini Jugoslaviji. Gre za „biološko kopališče", ki ga sestavljajo: bazen za neplavalce, bazen za plavalce, čistilna filtrirna naprava, poldrugi meter pasu za rastlinje ob bazenu, restavracija s teraso na vodo, tobogan, stolp za opazovanje ptic, plezalna stena ter hišice za prenočevanje... Gostom iz Radencev je biološko kopališče ter vse njegove pozitivne strani podrobno predstavil tudi župan Občine Radlje ob Dravi, mag. Alan Bukovnik, in odločitev ni bila težka.
Kakorkoli že, sedanji letni bazen, ki velja za najstarejši tovrstni bazen v Pomurju že več let klavrno propada. A ne več dolgo, našli so torej način, kako znova obuditi propadajoč objekt. Le redke slovenske občine si namreč še lahko privoščijo obratovanje javnih bazenov. Tudi v Radencih tega stroška niso zmogli že skoraj deset let. Zdaj pa so vendarle našli način, kako znova obuditi propadajoč objekt. Vrata sedanjega, sicer prej zelo priljubljenega letnega kopališča so bila v Radencih zaklenjena vse od leta 2008. Zdaj pa bodo letni bazen preoblikovali v naravni bazen brez klora in kemikalij. Za čiščenje vode bodo poskrbele rastline in filtri iz peska. Naravni bazen bo vreden okoli milijon evrov, toliko bi stala tudi običajna prenova, a bodo občutno nižji stroški obratovanja. Takšen bazen tako ni le bolj prijazen naravi in zdravju, ampak tudi do javnih financ. „Vzdrževanje klasičnega bazen je enkrat dražje, kot vzdrževanje naravnega kopališča. Zaradi tega se nagibamo, da bi bilo to naravno kopališče tu v Radencih, podobno kot je biološko kopališče v Radljah ob Dravi, ki je edino tovrstno kopališče v Sloveniji, naše v Radencih pa bo prvo v Pomurju," pravi radenski župan Janez Rihtarič in dodaja: „Prepričan sem, da bi bila to ena taka atrakcija v Pomurju, kjer še ni česa takega. Verjamem, da bi se tudi turisti, ki prihajajo v Radin na zdravljenje, odločili in prišli pogledat ali pa se celo kopali, čeprav je v zdravilišču veliko kopalnih površin.
Na občini Radenci računajo, da bi prvi kopalci v naravnem bazenu lahko zaplavali spomladi prihodnje leto. Tako bi končno odpravili eno črnih pik sicer turistično razvitih Radencev. A do tega se ni prišlo enostavno, kajti kar nekaj let je ureditev opuščenega letnega kopališča bila vroča tema, o kateri so razpravljali občinski svetniki, še več pa se je komentiralo in razglabljalo ob gostilniških pultih. Na občinskem svetu pa je očitno prevladalo mnenje Dejana Beriča iz družbe Sava Turizem, da je letno kopališče stara zgodba, ki se je ne da več oživiti, zato je zagovarjal začetek nove. Poudaril je, da je lahko ureditev naravnega jezera s prireditvenim prostorom (pozimi bi bilo jezero spremenjeno v drsališče) tako uspešna kot na primer Vinarium v Lendavi ali vodnjak s pivom v Žalcu. Letni stroški delovanja klasičnega bazena so dvakrat višji kot pri vzdrževanju naravnega jezera. Med najglasnejšimi na drugi strani je bil svetnik Zlatko Mir, ki je zagovarjal ponovno odprtje letnega kopališča z možnostjo kopanja kot nekoč. „Pojavljajo se tudi ideje nekaterih skupin, da bi bazen zasipali in naredili prireditveni prostor. Kot Radenčan, ki je odrasel ob tem bazenu, si ne znam pojasniti, zakaj bi morali imeti tako velik prireditveni prostor. Si pa predstavljam, da bi imeli bazen in prireditveni prostor. "Vizualno je 'biološka zgodba' zelo lepo naslikana. Vprašanje je, kakšna bo v realnosti. Sem za klasični bazen, ker daje voda bolj prijeten higienski občutek, manj je možnosti okužb, v klasičnem bazenu je lahko več ljudi, ta bo lahko tudi tekmovalni bazen, namenjen športnikom." je bil prepričan Mir, ki je menil, da bi bilo dobro v neposredni bližini kopališča urediti kamp za avtodome.
Vladimir Rantaša, ki je prav tako zagovornik klasičnega bazena, je prepričan, da spada naravno kopališče prej v Hrastje - Moto kot v Radence in da bo delovanje takšnega bazena za občino dražje, kajti klasični bazen bi lahko dali v najem upravljavcu. Svojo besedo za naravni bazen je zastavil tudi župan Janez Rihtarič, ki je prepričan, da je klasičnih bazenov v neposredni bližini že veliko, pri mnogih zasebnih hišah že imajo bazen s klorirano vodo, bazeni za plavanje pa so na voljo ne le v Radencih, ampak tudi v Bad Radkersburgu (avstrijski Radgoni), Banovcih, Ljutomeru in Murski Soboti.
Zadovoljstvo z odločitvijo svetnikov je pozneje izrazil tudi Tadej Volčanšek, direktor podjetja Objem narave, ki pripravlja načrte za naravno jezero. V odgovorih na dodatna vprašanja podžupana Aleša Kaučiča je pojasnil: „V Radljah ob Dravi župan ni imel niti najmanjše podpore, a je danes vodni park verjetno edino javno občinsko kopališče, ki dela z dobičkom, kraj pa je postal prava atrakcija in širše prepoznan. S tem letom je vodni park po predhodnem velikem povpraševanju tudi prvič oddan zasebniku." Vsekakor bo pri prenovi izvajalec moral upoštevati slovenske in evropske predpise in kriterije, ki so zelo strogi... Voda iz mestnega vodovoda sicer res vsebuje klor, a je zanemarljiv, saj se iz vode sprosti že po nekaj urah in na njeno kakovost ne vpliva. Težava lahko nastane le, če voda vsebuje fosfor - tega morajo odstraniti z dodatno peščeno posodo. Fosfor se dodaja pitni vodi z razlogom, saj preprečuje korozijo in propadanje napeljav. Mulj iz bazena se odsesa z bazenskim robotom kot pri klasičnem kopališču. Naprave so popolnoma enake. V projektu in oceni sta vključena nega in vzdrževanje.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Namesto propadajočih bazenov bo v Radencih jezero?