S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Namesto propadajočih bazenov bo v Radencih jezero?

 

V Pomurju kmalu prvo naravno kopališče, ki se čisti s pomočjo rastlin - odločili so se za ureditev naravnega jezera s prireditvenim prostorom in drsališčem pozimi

Kopališče RadenciPred natanko 55 leti, davnega leta 1962 je bil v radenskem parku, tik ob legendarnem „Vikendu", izgrajen letni bazen, ki sedaj že približno desetletje sameva in propada, ter je v pravo sramoto zdraviliško-turističnem kraju Radenci, ki se je nekoč ponašal z nazivom »biser slovenskega in jugoslovanskega turizma«. A kot kaže, temu končno več ne bo tako, saj so se na seji občinskega sveta občine Radenci odločili za ureditev letnega kopališča v središču svojega kraja. Na zadnji seji sta namreč bila svetnicam in svetnikom predstavljena dva predloga za obnovitev letnega kopališča, in sicer pod naslovoma „Ureditev bazenskega kompleksa v Radencih" ter „Biološko kopališče", čigar izvedba je bila svetnicam in svetnikom bolj všeč.

Omenjeni predlog, ki so ga na seji občinskega sveta potrdili, in katerega so pripravili strokovnjaki iz Ljubljane in Maribora (Tina Demšar Vreš, Gregor Vreš, Tadej Volčanšek...), vsebuje tri osnovne cilje, in sicer: Park Radenci, Koncept zasnove vrelcev, in Obnova letnega bazena (biološko kopališče). Prav zaradi tega si je delegacija občine Radenci ogledala tovrstno biološko kopališče v Radljah ob Dravi, ki je bilo narejeno že po 1. svetovni vojni v Kraljevini Jugoslaviji. Gre za „biološko kopališče", ki ga sestavljajo: bazen za neplavalce, bazen za plavalce, čistilna filtrirna naprava, poldrugi meter pasu za rastlinje ob bazenu, restavracija s teraso na vodo, tobogan, stolp za opazovanje ptic, plezalna stena ter hišice za prenočevanje... Gostom iz Radencev je biološko kopališče ter vse njegove pozitivne strani podrobno predstavil tudi župan Občine Radlje ob Dravi, mag. Alan Bukovnik, in odločitev ni bila težka.
Kakorkoli že, sedanji letni bazen, ki velja za najstarejši tovrstni bazen v Pomurju že več let klavrno propada. A ne več dolgo, našli so torej način, kako znova obuditi propadajoč objekt. Le redke slovenske občine si namreč še lahko privoščijo obratovanje javnih bazenov. Tudi v Radencih tega stroška niso zmogli že skoraj deset let. Zdaj pa so vendarle našli način, kako znova obuditi propadajoč objekt. Vrata sedanjega, sicer prej zelo priljubljenega letnega kopališča so bila v Radencih zaklenjena vse od leta 2008. Zdaj pa bodo letni bazen preoblikovali v naravni bazen brez klora in kemikalij. Za čiščenje vode bodo poskrbele rastline in filtri iz peska. Naravni bazen bo vreden okoli milijon evrov, toliko bi stala tudi običajna prenova, a bodo občutno nižji stroški obratovanja. Takšen bazen tako ni le bolj prijazen naravi in zdravju, ampak tudi do javnih financ. „Vzdrževanje klasičnega bazen je enkrat dražje, kot vzdrževanje naravnega kopališča. Zaradi tega se nagibamo, da bi bilo to naravno kopališče tu v Radencih, podobno kot je biološko kopališče v Radljah ob Dravi, ki je edino tovrstno kopališče v Sloveniji, naše v Radencih pa bo prvo v Pomurju," pravi radenski župan Janez Rihtarič in dodaja: „Prepričan sem, da bi bila to ena taka atrakcija v Pomurju, kjer še ni česa takega. Verjamem, da bi se tudi turisti, ki prihajajo v Radin na zdravljenje, odločili in prišli pogledat ali pa se celo kopali, čeprav je v zdravilišču veliko kopalnih površin.
Na občini Radenci računajo, da bi prvi kopalci v naravnem bazenu lahko zaplavali spomladi prihodnje leto. Tako bi končno odpravili eno črnih pik sicer turistično razvitih Radencev. A do tega se ni prišlo enostavno, kajti kar nekaj let je ureditev opuščenega letnega kopališča bila vroča tema, o kateri so razpravljali občinski svetniki, še več pa se je komentiralo in razglabljalo ob gostilniških pultih. Na občinskem svetu pa je očitno prevladalo mnenje Dejana Beriča iz družbe Sava Turizem, da je letno kopališče stara zgodba, ki se je ne da več oživiti, zato je zagovarjal začetek nove. Poudaril je, da je lahko ureditev naravnega jezera s prireditvenim prostorom (pozimi bi bilo jezero spremenjeno v drsališče) tako uspešna kot na primer Vinarium v Lendavi ali vodnjak s pivom v Žalcu. Letni stroški delovanja klasičnega bazena so dvakrat višji kot pri vzdrževanju naravnega jezera. Med najglasnejšimi na drugi strani je bil svetnik Zlatko Mir, ki je zagovarjal ponovno odprtje letnega kopališča z možnostjo kopanja kot nekoč. „Pojavljajo se tudi ideje nekaterih skupin, da bi bazen zasipali in naredili prireditveni prostor. Kot Radenčan, ki je odrasel ob tem bazenu, si ne znam pojasniti, zakaj bi morali imeti tako velik prireditveni prostor. Si pa predstavljam, da bi imeli bazen in prireditveni prostor. "Vizualno je 'biološka zgodba' zelo lepo naslikana. Vprašanje je, kakšna bo v realnosti. Sem za klasični bazen, ker daje voda bolj prijeten higienski občutek, manj je možnosti okužb, v klasičnem bazenu je lahko več ljudi, ta bo lahko tudi tekmovalni bazen, namenjen športnikom." je bil prepričan Mir, ki je menil, da bi bilo dobro v neposredni bližini kopališča urediti kamp za avtodome.
Vladimir Rantaša, ki je prav tako zagovornik klasičnega bazena, je prepričan, da spada naravno kopališče prej v Hrastje - Moto kot v Radence in da bo delovanje takšnega bazena za občino dražje, kajti klasični bazen bi lahko dali v najem upravljavcu. Svojo besedo za naravni bazen je zastavil tudi župan Janez Rihtarič, ki je prepričan, da je klasičnih bazenov v neposredni bližini že veliko, pri mnogih zasebnih hišah že imajo bazen s klorirano vodo, bazeni za plavanje pa so na voljo ne le v Radencih, ampak tudi v Bad Radkersburgu (avstrijski Radgoni), Banovcih, Ljutomeru in Murski Soboti.
Zadovoljstvo z odločitvijo svetnikov je pozneje izrazil tudi Tadej Volčanšek, direktor podjetja Objem narave, ki pripravlja načrte za naravno jezero. V odgovorih na dodatna vprašanja podžupana Aleša Kaučiča je pojasnil: „V Radljah ob Dravi župan ni imel niti najmanjše podpore, a je danes vodni park verjetno edino javno občinsko kopališče, ki dela z dobičkom, kraj pa je postal prava atrakcija in širše prepoznan. S tem letom je vodni park po predhodnem velikem povpraševanju tudi prvič oddan zasebniku." Vsekakor bo pri prenovi izvajalec moral upoštevati slovenske in evropske predpise in kriterije, ki so zelo strogi... Voda iz mestnega vodovoda sicer res vsebuje klor, a je zanemarljiv, saj se iz vode sprosti že po nekaj urah in na njeno kakovost ne vpliva. Težava lahko nastane le, če voda vsebuje fosfor - tega morajo odstraniti z dodatno peščeno posodo. Fosfor se dodaja pitni vodi z razlogom, saj preprečuje korozijo in propadanje napeljav. Mulj iz bazena se odsesa z bazenskim robotom kot pri klasičnem kopališču. Naprave so popolnoma enake. V projektu in oceni sta vključena nega in vzdrževanje.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Namesto propadajočih bazenov bo v Radencih jezero?