Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenski sladoled v Dubaju in Bahrajnu!

( 1 Ocena ) 

Aleksander Šikar s pomočjo sodelavcev in sodelavk, z edinstvenim sladoledom in posebnimi okusi cilja na svetovni trg

Nabucco sladoledDa je lahko vsaka ideja in inovacija deležna velikih dosežkov in uspehov, v zadnjem času potrjuje tudi Radgončan Aleksander Šikar, ki je uresničil svoje dolgoletne sanje o zdravem sladoledu. Prav v teh dneh, ko temperatura ozračja preseže 30 stopinj, se skoraj vsakemu izmed nas pocedijo sline po odlični zamrznjeni sladici – sladoledu. In eden najboljših, edini v Sloveniji s certifikatom brez gensko spremenjenih organizmov, nastaja izpod rok Aleksandra Šikarja ter njegovih sodelavcev, poslovnih partnerjev in prijateljev. Sladoled, ki je plod domačega znanja, je edinstven glede na to, kako nastaja in kako si ga privoščimo.

Brez dodatkov in brez prikrivanja, kot iz domače kuhinje. Sladoled, ki osvaja Slovenijo kot po tekočem traku, lahko sicer okusimo tudi v slaščičarni in kavarni Nabucco v Gornji Radgoni, v kateri je svojo '"sladko-sladoledno" kariero začel Šikar, ki sicer ni neznan tudi v drugih zvrsteh sladic, ter poznavanju najboljših vin, saj je že vrsto let tudi priznan vinski svetovalec- sommelier.
Ko si je naš sogovornik ustvaril družino, se je začel bolj posvečati tudi vsebnosti hranil v proizvodih raznih proizvajalcev, ker nikoli ni maral industrijskih sladoledov, pa je takrat začel razvijati tudi svoje sanje o zdravem sladoledu. Ker v Gornji Radgoni ni bilo ustreznih prostorov za večjo proizvodnjo, je skupaj s poslovnim partnerjem, ki je že imel prostore na Teznem v Mariboru, tam začel s proizvodnjo sladoledov pod imenom Stork. Podjetje je ustvarilo in na trg lansiralo že enajst okusov – vsi sladoledi pa so, edini v Sloveniji, brez gensko spremenjenih organizmov, aditivov in barvil. Sadni sladoledi so veganski, dokaz dejanske vsebnosti pravega sadja pa je obarvan jezik po zaužitju. Sladoledi so tudi brez glutena in laktoze; za športne navdušence pa ponujajo tudi takšne brez sladkorja in s sirotkinimi mlečnimi proteini. Lahko pa se pohvalijo tudi z nedavno osvojenim zlatim priznanjem za najboljšo inovacijo Štajerske gospodarske zbornice, saj sladoled izdelujejo na tehnološko inovativen način. Prijavljenih je sicer bilo 21 inovacij, pri katerih je sodelovalo 62 inovatork in inovatorjev. Podjetje Stork je zlato priznanje prejelo za inovacijo „Postopek za industrijsko izdelavo ene ali več komponent sladoleda z dodatki sadja oziroma sadne kaše in sadnih sladkorjev".
Recepturo sladoleda, ki se ponaša z vizualno lepo zapakirano podobo v lične 125 - mililitrske posodice, so razvijali kar nekaj let. Posebno skrb so namenili izbiranju ustreznih dobaviteljev, sestavin in strokovnih sodelavcev, na koncu pa ustvarili sladoled, ki ga s ponosom ponujajo.
Posebnost podjetja Stork, kjer ima Šikar približno tretjinski lastniški delež, večinskega pa ima podjetje Alius Denisa Ivaniševiča iz Maribora, je tudi v izbiri dobaviteljev. Prednost namreč dajejo manjšim podjetjem, ki imajo zagotovljeno neoporečno in certificirano pridelavo. Večina naravnih sestavin, uporabljenih v sladoledih Stork, tako prihaja iz slovenskih podjetij. Šikar se rad pohvali tudi z njihovim unikatnim izdelkom – sladoledom z okusom bučnega olja, ki ga kupuje pri ekološkem proizvajalcu Oljarni Kocbek s Stare Gore pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Prav tako se Sandiju, kot ga imenujejo prijatelji, zdi poseben tudi okus prave maline ali jurke z brajd, ki se ponovno vračajo na skrajnjem severovzhodu države.
Kot smo izvedeli je cilj podjetja, ki trenutno zaposluje osem ljudi, približno pol milijona prodanih izdelkov v letošnjem letu. Odpirajo pa se jim tudi svetovni trgi – sladolede že lahko kupite na Hrvaškem ter v Nemčiji, zanje pa se zanimajo tudi v Dubaju in Bahrajnu, kamor so že poslali vzorce. Torej bo kmalu potrebno izdelovati veliko več sladoledov. Proizvodna linija podjetja Stork ima trenutno zmogljivost 2500 kosov na uro. Predmet inovacije sta omogočanje prekinjanje postopka med procesi in nož v notranjosti stroja za sladoled – ta omogoča, da na industrijski liniji delajo s sveže zamrznjenim sadjem, kar na siceršnjih industrijskih linijah ni bilo mogoče, saj noži v stroju za sladoled niso pustili skozi sadeža ali na primer mini koščice pri malinah. Zato na rednih linijah uporabljajo sadne pireje (fino mlete ali praške), da lahko izdelajo sladoled. „Tako obdelano sadje ali prašek pa ne daje pristnega okusa, kakršnega ima sadež, ko je še cel in ga z minimalnim obdelovanjem napolnimo v sladoledni lonček. Kupcem je naš izdelek všeč, prodajamo ga že pri več trgovcih v Sloveniji (Spar, Tuš, Leclerc, Jager, Petrol ...), v številnih gostinskih lokalih, turističnih naseljih. Prav tako lahko naše sladolede najdete tudi na hrvaškem in nemškem trgu. Ravnokar se pogajamo s trgi Bahrajna, Savdske Arabije in Anglije," nam je dejal Šikar, ki dodaja, kako so v podjetju Stork ponosni na svoj proces proizvodnje in na zdravo alternativo industrijskim sladoledom. Ponosni so tudi ker uporabljajo le naravne sestavine: Sladoledi Stork namreč vsebujejo delčke sadežev, ki so vzgojeni brez pesticidov in zorijo na soncu, zato je okus sladoleda poln in pristen. „Ne uporabljamo umetnih barvil, ojačevalcev arom ali konzervansov, saj skrbimo za zdravje potrošnikov, kajti naša strast je ponuditi kupcem zdravo sladico, polno naravnih sestavin in bogatih okusov", poudarjajo.
Aleksander Šikar, avtor nagrajene inovacije – sladoleda, ki ga že dobrih deset let ustvarjajo v družinski kavarni in slaščičarni Nabucco, še pravi: „Vedno je tlela ideja, kako ga ponuditi širši množici oz. stopiti na širši trg po svetu. Najprej je nastala ideja o pakiranju v lončke, kar počne že okrog 70 podjetij in več v svetu. Zatem je nastalo ime, ki simbolizira kraje, od koder prihajamo – Stork ali štorklja. Usoda je hotela, da so se poslovne poti prekrižale z Denisom Ivaniševičem, ki je tudi poslovni partner podjetja Stork, d. o. o., ki sva ga ustanovila lani maja. Partner skrbi za vodenje in finančni del podjetja, moja naloga pa je proizvodnja. Skupna želja je bila proizvajati dober ročno narejen sladoled, a vse do naše inovacije je bil to neuresničljiv projekt. Skupaj z inženirji smo proizvodno tehnologijo razvili tako, da je sladoled še vedno narejen ročno, a hitrost je postala industrijska. Odlike našega sladoleda so kakovost, varnost in sledljivost. Skrbno izbrane surovine z nadzorovanim izvorom in prvi v Sloveniji izdelujemo sladoled z oznako Brez GSO."

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Slovenski sladoled v Dubaju in Bahrajnu!