Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenski sladoled v Dubaju in Bahrajnu!

( 1 Ocena ) 

Aleksander Šikar s pomočjo sodelavcev in sodelavk, z edinstvenim sladoledom in posebnimi okusi cilja na svetovni trg

Nabucco sladoledDa je lahko vsaka ideja in inovacija deležna velikih dosežkov in uspehov, v zadnjem času potrjuje tudi Radgončan Aleksander Šikar, ki je uresničil svoje dolgoletne sanje o zdravem sladoledu. Prav v teh dneh, ko temperatura ozračja preseže 30 stopinj, se skoraj vsakemu izmed nas pocedijo sline po odlični zamrznjeni sladici – sladoledu. In eden najboljših, edini v Sloveniji s certifikatom brez gensko spremenjenih organizmov, nastaja izpod rok Aleksandra Šikarja ter njegovih sodelavcev, poslovnih partnerjev in prijateljev. Sladoled, ki je plod domačega znanja, je edinstven glede na to, kako nastaja in kako si ga privoščimo.

Brez dodatkov in brez prikrivanja, kot iz domače kuhinje. Sladoled, ki osvaja Slovenijo kot po tekočem traku, lahko sicer okusimo tudi v slaščičarni in kavarni Nabucco v Gornji Radgoni, v kateri je svojo '"sladko-sladoledno" kariero začel Šikar, ki sicer ni neznan tudi v drugih zvrsteh sladic, ter poznavanju najboljših vin, saj je že vrsto let tudi priznan vinski svetovalec- sommelier.
Ko si je naš sogovornik ustvaril družino, se je začel bolj posvečati tudi vsebnosti hranil v proizvodih raznih proizvajalcev, ker nikoli ni maral industrijskih sladoledov, pa je takrat začel razvijati tudi svoje sanje o zdravem sladoledu. Ker v Gornji Radgoni ni bilo ustreznih prostorov za večjo proizvodnjo, je skupaj s poslovnim partnerjem, ki je že imel prostore na Teznem v Mariboru, tam začel s proizvodnjo sladoledov pod imenom Stork. Podjetje je ustvarilo in na trg lansiralo že enajst okusov – vsi sladoledi pa so, edini v Sloveniji, brez gensko spremenjenih organizmov, aditivov in barvil. Sadni sladoledi so veganski, dokaz dejanske vsebnosti pravega sadja pa je obarvan jezik po zaužitju. Sladoledi so tudi brez glutena in laktoze; za športne navdušence pa ponujajo tudi takšne brez sladkorja in s sirotkinimi mlečnimi proteini. Lahko pa se pohvalijo tudi z nedavno osvojenim zlatim priznanjem za najboljšo inovacijo Štajerske gospodarske zbornice, saj sladoled izdelujejo na tehnološko inovativen način. Prijavljenih je sicer bilo 21 inovacij, pri katerih je sodelovalo 62 inovatork in inovatorjev. Podjetje Stork je zlato priznanje prejelo za inovacijo „Postopek za industrijsko izdelavo ene ali več komponent sladoleda z dodatki sadja oziroma sadne kaše in sadnih sladkorjev".
Recepturo sladoleda, ki se ponaša z vizualno lepo zapakirano podobo v lične 125 - mililitrske posodice, so razvijali kar nekaj let. Posebno skrb so namenili izbiranju ustreznih dobaviteljev, sestavin in strokovnih sodelavcev, na koncu pa ustvarili sladoled, ki ga s ponosom ponujajo.
Posebnost podjetja Stork, kjer ima Šikar približno tretjinski lastniški delež, večinskega pa ima podjetje Alius Denisa Ivaniševiča iz Maribora, je tudi v izbiri dobaviteljev. Prednost namreč dajejo manjšim podjetjem, ki imajo zagotovljeno neoporečno in certificirano pridelavo. Večina naravnih sestavin, uporabljenih v sladoledih Stork, tako prihaja iz slovenskih podjetij. Šikar se rad pohvali tudi z njihovim unikatnim izdelkom – sladoledom z okusom bučnega olja, ki ga kupuje pri ekološkem proizvajalcu Oljarni Kocbek s Stare Gore pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Prav tako se Sandiju, kot ga imenujejo prijatelji, zdi poseben tudi okus prave maline ali jurke z brajd, ki se ponovno vračajo na skrajnjem severovzhodu države.
Kot smo izvedeli je cilj podjetja, ki trenutno zaposluje osem ljudi, približno pol milijona prodanih izdelkov v letošnjem letu. Odpirajo pa se jim tudi svetovni trgi – sladolede že lahko kupite na Hrvaškem ter v Nemčiji, zanje pa se zanimajo tudi v Dubaju in Bahrajnu, kamor so že poslali vzorce. Torej bo kmalu potrebno izdelovati veliko več sladoledov. Proizvodna linija podjetja Stork ima trenutno zmogljivost 2500 kosov na uro. Predmet inovacije sta omogočanje prekinjanje postopka med procesi in nož v notranjosti stroja za sladoled – ta omogoča, da na industrijski liniji delajo s sveže zamrznjenim sadjem, kar na siceršnjih industrijskih linijah ni bilo mogoče, saj noži v stroju za sladoled niso pustili skozi sadeža ali na primer mini koščice pri malinah. Zato na rednih linijah uporabljajo sadne pireje (fino mlete ali praške), da lahko izdelajo sladoled. „Tako obdelano sadje ali prašek pa ne daje pristnega okusa, kakršnega ima sadež, ko je še cel in ga z minimalnim obdelovanjem napolnimo v sladoledni lonček. Kupcem je naš izdelek všeč, prodajamo ga že pri več trgovcih v Sloveniji (Spar, Tuš, Leclerc, Jager, Petrol ...), v številnih gostinskih lokalih, turističnih naseljih. Prav tako lahko naše sladolede najdete tudi na hrvaškem in nemškem trgu. Ravnokar se pogajamo s trgi Bahrajna, Savdske Arabije in Anglije," nam je dejal Šikar, ki dodaja, kako so v podjetju Stork ponosni na svoj proces proizvodnje in na zdravo alternativo industrijskim sladoledom. Ponosni so tudi ker uporabljajo le naravne sestavine: Sladoledi Stork namreč vsebujejo delčke sadežev, ki so vzgojeni brez pesticidov in zorijo na soncu, zato je okus sladoleda poln in pristen. „Ne uporabljamo umetnih barvil, ojačevalcev arom ali konzervansov, saj skrbimo za zdravje potrošnikov, kajti naša strast je ponuditi kupcem zdravo sladico, polno naravnih sestavin in bogatih okusov", poudarjajo.
Aleksander Šikar, avtor nagrajene inovacije – sladoleda, ki ga že dobrih deset let ustvarjajo v družinski kavarni in slaščičarni Nabucco, še pravi: „Vedno je tlela ideja, kako ga ponuditi širši množici oz. stopiti na širši trg po svetu. Najprej je nastala ideja o pakiranju v lončke, kar počne že okrog 70 podjetij in več v svetu. Zatem je nastalo ime, ki simbolizira kraje, od koder prihajamo – Stork ali štorklja. Usoda je hotela, da so se poslovne poti prekrižale z Denisom Ivaniševičem, ki je tudi poslovni partner podjetja Stork, d. o. o., ki sva ga ustanovila lani maja. Partner skrbi za vodenje in finančni del podjetja, moja naloga pa je proizvodnja. Skupna želja je bila proizvajati dober ročno narejen sladoled, a vse do naše inovacije je bil to neuresničljiv projekt. Skupaj z inženirji smo proizvodno tehnologijo razvili tako, da je sladoled še vedno narejen ročno, a hitrost je postala industrijska. Odlike našega sladoleda so kakovost, varnost in sledljivost. Skrbno izbrane surovine z nadzorovanim izvorom in prvi v Sloveniji izdelujemo sladoled z oznako Brez GSO."

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Slovenski sladoled v Dubaju in Bahrajnu!