Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pridih Prekmurja ob štajerski domačnosti

 

Gostišče Kozel, ki ponuja izbrane štajerske jedi, ter panonsko-prekmurske jedi svojih prednikov, obeležila 40-letnico

Gostilna KozelGotovo bi bil velik greh obiskati Apaško dolino, ali se peljati ob reki Muri, po regionalni cesti iz Gornje Radgone proti Cmureku in naprej Šentilju, in se ne ustaviti v lepi vasici Žiberci s kakšnimi dvestotimi dušami. Še večjo napako boste storili, če v središču vasi, tik ob cesti, ki „seka" kraj na dva dela, ne boste obiskali Gostilne s prenočišči „Kozel", ki sodi med najboljše tovrstne gostinsko – turistične objekte na skrajnjem severovzhodu države. In v teh vročih poletnih mesecih so se v gostišču Kozel zbrali mnogi gostje, predstavniki OOZ Gornja Radgona, občine Apače, poslovni partnerji, prijatelji, sosedje in mnogi drugi, ki so skupaj s Kozelovimi obeležili 40-letnico obstoja in uspešnega delovanja gostišča, kjer se nadaljuje družinska tradicija, saj ga je 48-letni Slavko Kozel, po njuni upokojitvi, prevzel od staršev, sam pa tudi verjame, da bo nekoč gostišče vodil njegov sinek Filip.

Na slovesnosti, kjer ni manjkalo domačih dobrot, je prisotne pozdravil lastnik gostišča Slavko Kozel, ki je tudi predstavil minulih štirideset let, ter vizijo za prihodnost. „To je obletnica, ko te ni sram, da si zraven. Starša sta se veliko žrtvovala in sta veliko dosegla. Hvala očetu in mami, da sta vse to naredila in mi trasirala pot za prihodnost. Prepričan sem, da bomo njuno delo uspešno nadaljevali, najprej jaz, nato pa še moj sin Filip. Vesel sem tudi da lahko naš jubilej obeležimo v družbi z vami, dragi moji gostje", je med drugim dejal Slavko Kozel. Gostiteljem je čestital apaški župan Franc Pižmuht, ki je ponosen, da imajo v občini, kjer prihodnost vidijo v turizmu, takšno pridno družino, ki vodi gostinsko-turistično podjetje. Župan je Kozelovim obljubil, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku deležni posebnega občinskega priznanja, je pa obžaloval, da država še vedno zanemarja gostinstvo, čeprav slednje pridela velik del denarja za državni proračun. Družino Kozel je pohvali tudi član UO OOZ Gornja Radgona Branko Weindorfer, ki je o gostišču in družini Kozel imel same lepe besede. V imenu zbornice je posebno priznanje slavljencem iztočila predsednica Sekcije za gostinstvo in turizem pri radgonski OOZ, Majda Šmid, za prijetno plesno glasbo je na slovesnosti poskrbela skupina „Stari pajdaši" z Goričkega.
Pri Kozelovih je vse skupaj začel oče Alojz s soprogo Olgo, ko sta se leta 1967 takoj po poroki preselila na Štajersko in v Žibercih kupila manjšo starejšo stanovanjsko hišo. Alojz je vse bolj na glas razmišljal o tem, da bi tudi on in njegovi najbližji nekoč bili uspešni v tej zahtevni gospodarski panogi. Ni minilo deset let in bajta je bila obnovljena ter pripravljena za pričetek opravljanja obrti. Gostinski lokal Kozel sicer obratuje natanko od leta 1977, ko sta po vrnitvi iz Nemčije, Slavkova oče Alojz in mama Olga začela opravljati gostinsko dejavnost, ki sta jo kasneje razširila na trgovinsko dejavnost in diskoteko. Ker gostinski lokal leži na dobri legi, z dobro prometno povezavo, kjer mimo potekajo tudi številne kolesarske in pešpoti, ga obiskuje veliko domačih, kakor tudi avstrijskih gostov, saj je „Kozel" oddaljen le 5 km od najbližjega mostu čez Muro. V prvih začetkih obratovanja so pri Kozelu gostom nudili samo hladne in tople napitke ter pripravljali domače narezke. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so ob že obstoječem lokalu začeli graditi nov objekt, ki je začel obratovati od leta 1985, v katerem obratujejo še danes, v celoti pa so obnovili kuhinjo. Tako je iz začetne vaške gostilnice nastala moderna restavracija, v kateri nudijo široko paleto ribjih jedi in morskih sadežev (postrvi, zobatec, orada, brancin, morski pes, morski list, lignji na več načinov, solata z morskimi sadeži, škampi, školjke...), ki jih še posebej radi uživajo sosedje iz Avstrije, potem hišnih mesnih in drugih specialitet ter jedi iz domačega okolja. V svoj jedilnik vključujejo lokalne specialitete in regionalne jedi sestavljene iz doma pridelanih sestavin. Njihov jedilnik ponuja obilje odličnih prekmurskih in štajerskih jedi, v katerih so izražene vse značilnosti panonsko-štajerske kulinarike. Torej štajerska domačnost, s pridihom reke Mure in Prekmurja.
Sedanji lastnik gostilne Kozel je sicer zelo ponosen na svoje korenine, njegova mama Olga izvira iz Gornjih Slaveč, oče Alojz pa iz Motovilcev, v Prekmurju, ki sta s seboj na desni breg reke Mure prinesla kar nekaj prekmurskih kulinaričnih dobrot. Tako so domače koline z bujto repo, že od odprtja gostišča njihov zaščitni znak, oz. osrednja specialiteta njihove gostilne, enako z veseljem pripravijo tudi druge prekmursko-štajerske specialitete. Simpatije gostov so si tudi pridobili z inovativnim vključevanjem sezonskih pridelkov pri pripravi hrane. Mnogi gostje se odločijo tudi za pice ali kaj sladkega, kot so: razne gibanice, banana "Split", sadne kupe, ledena kava, razne palačinke, sladoled ipd. Leta 2000 je ob upokojitvi mame in očeta, ki še danes pomagata z nasveti, prevzel vodenje družinskega gostinskega lokala sin Slavek, ki si je pridobil znanje v kuharstvu in strežbi v SŠGT Radencih. V starem gostinskem lokalu so uredili diskoteko, ki je obratovala 19 let. Po zaprtju diskoteke so stari del lokala porušili in zgradili moderno dvorano , ki sprejme 180 gostov, 80 gostov lahko sprejmejo v restavraciji in 70 gostov na pokriti terasi, še nekaj v prostoru ob točilnem pultu, kar kaže, da lahko hkrati sprejmejo okoli 350 gostov. Zato so zanimivi za večje skupine in zaključne družbe, sami prirejajo nekatere tradicionalne praznične zabave, poleg tega pa veliko dvorano oddajajo v najem za razne seminarje, tečaje, poslovna srečanja, poslovna kosila in večerje, obletnice, Abrahame, poroke, sedmine... Vsekakor ne pozabljajo niti na domačine, saj imajo na jedilniku celo paleto malic in kosil (med tednom štiri različna kosila, ob vikendih pa osem), katera vsakodnevno vozijo tudi v dom starejših občanov v sosednji Avstriji. Pred nekaj leti so Kozelovi namreč gostinsko dejavnost razširili na pripravo in dostavo hrane (catering), ob tem so uredili prenočišča v lepo opremljenih devetih sobah.
„ V zadnjih nekaj letih smo postali prepoznavna in dokaj znana ter priljubljena turistična točka. Domačih gostov nimamo kaj dosti, kako bi jih naj tudi imeli, ko pa naš kraj Žiberci premore vsega 64 hišnih številk. Je pa veliko bolje s tujci, zlasti sosednjimi Avstrijci, ki so naši redni obiskovalci. Apaška dolina je priljubljena tudi med kolesarji, ki se med izletom radi ustavijo pri nas na okrepčilu in počitku. V bližini je poleg omenjenega kolesarjenja, možnost kopanja, ribolova, pohodništva, pokušine vin, ogleda šampanjske kleti...", nam še pove Slavek Kozel, ki še posebej poudarja, kako se vedno prilagajajo željam gostov in jih tudi izpolnijo.
Zanimivo je tudi omeniti, da Slaveku Kozelu ni vseeno, kaj se dogaja okrog njega, zlasti v gostinski stroki. Zato je že od vsega začetka zasebnega opravljanja gostinske dejavnosti zelo aktiven v organih Območne obrtno-podjetniške zbornice Gornja Radgona, tako je že četrti mandat član upravnega odbora OOZ Gornja Radgona, en mandat predsednik in dva mandata podpredsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Gornja Radgona, deluje pa tudi v različnih odborih in komisijah ter pri pripravi različnih aktivnosti OOZ Gornja Radgona...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Pridih Prekmurja ob štajerski domačnosti