Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pridih Prekmurja ob štajerski domačnosti

 

Gostišče Kozel, ki ponuja izbrane štajerske jedi, ter panonsko-prekmurske jedi svojih prednikov, obeležila 40-letnico

Gostilna KozelGotovo bi bil velik greh obiskati Apaško dolino, ali se peljati ob reki Muri, po regionalni cesti iz Gornje Radgone proti Cmureku in naprej Šentilju, in se ne ustaviti v lepi vasici Žiberci s kakšnimi dvestotimi dušami. Še večjo napako boste storili, če v središču vasi, tik ob cesti, ki „seka" kraj na dva dela, ne boste obiskali Gostilne s prenočišči „Kozel", ki sodi med najboljše tovrstne gostinsko – turistične objekte na skrajnjem severovzhodu države. In v teh vročih poletnih mesecih so se v gostišču Kozel zbrali mnogi gostje, predstavniki OOZ Gornja Radgona, občine Apače, poslovni partnerji, prijatelji, sosedje in mnogi drugi, ki so skupaj s Kozelovimi obeležili 40-letnico obstoja in uspešnega delovanja gostišča, kjer se nadaljuje družinska tradicija, saj ga je 48-letni Slavko Kozel, po njuni upokojitvi, prevzel od staršev, sam pa tudi verjame, da bo nekoč gostišče vodil njegov sinek Filip.

Na slovesnosti, kjer ni manjkalo domačih dobrot, je prisotne pozdravil lastnik gostišča Slavko Kozel, ki je tudi predstavil minulih štirideset let, ter vizijo za prihodnost. „To je obletnica, ko te ni sram, da si zraven. Starša sta se veliko žrtvovala in sta veliko dosegla. Hvala očetu in mami, da sta vse to naredila in mi trasirala pot za prihodnost. Prepričan sem, da bomo njuno delo uspešno nadaljevali, najprej jaz, nato pa še moj sin Filip. Vesel sem tudi da lahko naš jubilej obeležimo v družbi z vami, dragi moji gostje", je med drugim dejal Slavko Kozel. Gostiteljem je čestital apaški župan Franc Pižmuht, ki je ponosen, da imajo v občini, kjer prihodnost vidijo v turizmu, takšno pridno družino, ki vodi gostinsko-turistično podjetje. Župan je Kozelovim obljubil, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku deležni posebnega občinskega priznanja, je pa obžaloval, da država še vedno zanemarja gostinstvo, čeprav slednje pridela velik del denarja za državni proračun. Družino Kozel je pohvali tudi član UO OOZ Gornja Radgona Branko Weindorfer, ki je o gostišču in družini Kozel imel same lepe besede. V imenu zbornice je posebno priznanje slavljencem iztočila predsednica Sekcije za gostinstvo in turizem pri radgonski OOZ, Majda Šmid, za prijetno plesno glasbo je na slovesnosti poskrbela skupina „Stari pajdaši" z Goričkega.
Pri Kozelovih je vse skupaj začel oče Alojz s soprogo Olgo, ko sta se leta 1967 takoj po poroki preselila na Štajersko in v Žibercih kupila manjšo starejšo stanovanjsko hišo. Alojz je vse bolj na glas razmišljal o tem, da bi tudi on in njegovi najbližji nekoč bili uspešni v tej zahtevni gospodarski panogi. Ni minilo deset let in bajta je bila obnovljena ter pripravljena za pričetek opravljanja obrti. Gostinski lokal Kozel sicer obratuje natanko od leta 1977, ko sta po vrnitvi iz Nemčije, Slavkova oče Alojz in mama Olga začela opravljati gostinsko dejavnost, ki sta jo kasneje razširila na trgovinsko dejavnost in diskoteko. Ker gostinski lokal leži na dobri legi, z dobro prometno povezavo, kjer mimo potekajo tudi številne kolesarske in pešpoti, ga obiskuje veliko domačih, kakor tudi avstrijskih gostov, saj je „Kozel" oddaljen le 5 km od najbližjega mostu čez Muro. V prvih začetkih obratovanja so pri Kozelu gostom nudili samo hladne in tople napitke ter pripravljali domače narezke. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so ob že obstoječem lokalu začeli graditi nov objekt, ki je začel obratovati od leta 1985, v katerem obratujejo še danes, v celoti pa so obnovili kuhinjo. Tako je iz začetne vaške gostilnice nastala moderna restavracija, v kateri nudijo široko paleto ribjih jedi in morskih sadežev (postrvi, zobatec, orada, brancin, morski pes, morski list, lignji na več načinov, solata z morskimi sadeži, škampi, školjke...), ki jih še posebej radi uživajo sosedje iz Avstrije, potem hišnih mesnih in drugih specialitet ter jedi iz domačega okolja. V svoj jedilnik vključujejo lokalne specialitete in regionalne jedi sestavljene iz doma pridelanih sestavin. Njihov jedilnik ponuja obilje odličnih prekmurskih in štajerskih jedi, v katerih so izražene vse značilnosti panonsko-štajerske kulinarike. Torej štajerska domačnost, s pridihom reke Mure in Prekmurja.
Sedanji lastnik gostilne Kozel je sicer zelo ponosen na svoje korenine, njegova mama Olga izvira iz Gornjih Slaveč, oče Alojz pa iz Motovilcev, v Prekmurju, ki sta s seboj na desni breg reke Mure prinesla kar nekaj prekmurskih kulinaričnih dobrot. Tako so domače koline z bujto repo, že od odprtja gostišča njihov zaščitni znak, oz. osrednja specialiteta njihove gostilne, enako z veseljem pripravijo tudi druge prekmursko-štajerske specialitete. Simpatije gostov so si tudi pridobili z inovativnim vključevanjem sezonskih pridelkov pri pripravi hrane. Mnogi gostje se odločijo tudi za pice ali kaj sladkega, kot so: razne gibanice, banana "Split", sadne kupe, ledena kava, razne palačinke, sladoled ipd. Leta 2000 je ob upokojitvi mame in očeta, ki še danes pomagata z nasveti, prevzel vodenje družinskega gostinskega lokala sin Slavek, ki si je pridobil znanje v kuharstvu in strežbi v SŠGT Radencih. V starem gostinskem lokalu so uredili diskoteko, ki je obratovala 19 let. Po zaprtju diskoteke so stari del lokala porušili in zgradili moderno dvorano , ki sprejme 180 gostov, 80 gostov lahko sprejmejo v restavraciji in 70 gostov na pokriti terasi, še nekaj v prostoru ob točilnem pultu, kar kaže, da lahko hkrati sprejmejo okoli 350 gostov. Zato so zanimivi za večje skupine in zaključne družbe, sami prirejajo nekatere tradicionalne praznične zabave, poleg tega pa veliko dvorano oddajajo v najem za razne seminarje, tečaje, poslovna srečanja, poslovna kosila in večerje, obletnice, Abrahame, poroke, sedmine... Vsekakor ne pozabljajo niti na domačine, saj imajo na jedilniku celo paleto malic in kosil (med tednom štiri različna kosila, ob vikendih pa osem), katera vsakodnevno vozijo tudi v dom starejših občanov v sosednji Avstriji. Pred nekaj leti so Kozelovi namreč gostinsko dejavnost razširili na pripravo in dostavo hrane (catering), ob tem so uredili prenočišča v lepo opremljenih devetih sobah.
„ V zadnjih nekaj letih smo postali prepoznavna in dokaj znana ter priljubljena turistična točka. Domačih gostov nimamo kaj dosti, kako bi jih naj tudi imeli, ko pa naš kraj Žiberci premore vsega 64 hišnih številk. Je pa veliko bolje s tujci, zlasti sosednjimi Avstrijci, ki so naši redni obiskovalci. Apaška dolina je priljubljena tudi med kolesarji, ki se med izletom radi ustavijo pri nas na okrepčilu in počitku. V bližini je poleg omenjenega kolesarjenja, možnost kopanja, ribolova, pohodništva, pokušine vin, ogleda šampanjske kleti...", nam še pove Slavek Kozel, ki še posebej poudarja, kako se vedno prilagajajo željam gostov in jih tudi izpolnijo.
Zanimivo je tudi omeniti, da Slaveku Kozelu ni vseeno, kaj se dogaja okrog njega, zlasti v gostinski stroki. Zato je že od vsega začetka zasebnega opravljanja gostinske dejavnosti zelo aktiven v organih Območne obrtno-podjetniške zbornice Gornja Radgona, tako je že četrti mandat član upravnega odbora OOZ Gornja Radgona, en mandat predsednik in dva mandata podpredsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Gornja Radgona, deluje pa tudi v različnih odborih in komisijah ter pri pripravi različnih aktivnosti OOZ Gornja Radgona...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Pridih Prekmurja ob štajerski domačnosti