Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pridih Prekmurja ob štajerski domačnosti

 

Gostišče Kozel, ki ponuja izbrane štajerske jedi, ter panonsko-prekmurske jedi svojih prednikov, obeležila 40-letnico

Gostilna KozelGotovo bi bil velik greh obiskati Apaško dolino, ali se peljati ob reki Muri, po regionalni cesti iz Gornje Radgone proti Cmureku in naprej Šentilju, in se ne ustaviti v lepi vasici Žiberci s kakšnimi dvestotimi dušami. Še večjo napako boste storili, če v središču vasi, tik ob cesti, ki „seka" kraj na dva dela, ne boste obiskali Gostilne s prenočišči „Kozel", ki sodi med najboljše tovrstne gostinsko – turistične objekte na skrajnjem severovzhodu države. In v teh vročih poletnih mesecih so se v gostišču Kozel zbrali mnogi gostje, predstavniki OOZ Gornja Radgona, občine Apače, poslovni partnerji, prijatelji, sosedje in mnogi drugi, ki so skupaj s Kozelovimi obeležili 40-letnico obstoja in uspešnega delovanja gostišča, kjer se nadaljuje družinska tradicija, saj ga je 48-letni Slavko Kozel, po njuni upokojitvi, prevzel od staršev, sam pa tudi verjame, da bo nekoč gostišče vodil njegov sinek Filip.

Na slovesnosti, kjer ni manjkalo domačih dobrot, je prisotne pozdravil lastnik gostišča Slavko Kozel, ki je tudi predstavil minulih štirideset let, ter vizijo za prihodnost. „To je obletnica, ko te ni sram, da si zraven. Starša sta se veliko žrtvovala in sta veliko dosegla. Hvala očetu in mami, da sta vse to naredila in mi trasirala pot za prihodnost. Prepričan sem, da bomo njuno delo uspešno nadaljevali, najprej jaz, nato pa še moj sin Filip. Vesel sem tudi da lahko naš jubilej obeležimo v družbi z vami, dragi moji gostje", je med drugim dejal Slavko Kozel. Gostiteljem je čestital apaški župan Franc Pižmuht, ki je ponosen, da imajo v občini, kjer prihodnost vidijo v turizmu, takšno pridno družino, ki vodi gostinsko-turistično podjetje. Župan je Kozelovim obljubil, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku deležni posebnega občinskega priznanja, je pa obžaloval, da država še vedno zanemarja gostinstvo, čeprav slednje pridela velik del denarja za državni proračun. Družino Kozel je pohvali tudi član UO OOZ Gornja Radgona Branko Weindorfer, ki je o gostišču in družini Kozel imel same lepe besede. V imenu zbornice je posebno priznanje slavljencem iztočila predsednica Sekcije za gostinstvo in turizem pri radgonski OOZ, Majda Šmid, za prijetno plesno glasbo je na slovesnosti poskrbela skupina „Stari pajdaši" z Goričkega.
Pri Kozelovih je vse skupaj začel oče Alojz s soprogo Olgo, ko sta se leta 1967 takoj po poroki preselila na Štajersko in v Žibercih kupila manjšo starejšo stanovanjsko hišo. Alojz je vse bolj na glas razmišljal o tem, da bi tudi on in njegovi najbližji nekoč bili uspešni v tej zahtevni gospodarski panogi. Ni minilo deset let in bajta je bila obnovljena ter pripravljena za pričetek opravljanja obrti. Gostinski lokal Kozel sicer obratuje natanko od leta 1977, ko sta po vrnitvi iz Nemčije, Slavkova oče Alojz in mama Olga začela opravljati gostinsko dejavnost, ki sta jo kasneje razširila na trgovinsko dejavnost in diskoteko. Ker gostinski lokal leži na dobri legi, z dobro prometno povezavo, kjer mimo potekajo tudi številne kolesarske in pešpoti, ga obiskuje veliko domačih, kakor tudi avstrijskih gostov, saj je „Kozel" oddaljen le 5 km od najbližjega mostu čez Muro. V prvih začetkih obratovanja so pri Kozelu gostom nudili samo hladne in tople napitke ter pripravljali domače narezke. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so ob že obstoječem lokalu začeli graditi nov objekt, ki je začel obratovati od leta 1985, v katerem obratujejo še danes, v celoti pa so obnovili kuhinjo. Tako je iz začetne vaške gostilnice nastala moderna restavracija, v kateri nudijo široko paleto ribjih jedi in morskih sadežev (postrvi, zobatec, orada, brancin, morski pes, morski list, lignji na več načinov, solata z morskimi sadeži, škampi, školjke...), ki jih še posebej radi uživajo sosedje iz Avstrije, potem hišnih mesnih in drugih specialitet ter jedi iz domačega okolja. V svoj jedilnik vključujejo lokalne specialitete in regionalne jedi sestavljene iz doma pridelanih sestavin. Njihov jedilnik ponuja obilje odličnih prekmurskih in štajerskih jedi, v katerih so izražene vse značilnosti panonsko-štajerske kulinarike. Torej štajerska domačnost, s pridihom reke Mure in Prekmurja.
Sedanji lastnik gostilne Kozel je sicer zelo ponosen na svoje korenine, njegova mama Olga izvira iz Gornjih Slaveč, oče Alojz pa iz Motovilcev, v Prekmurju, ki sta s seboj na desni breg reke Mure prinesla kar nekaj prekmurskih kulinaričnih dobrot. Tako so domače koline z bujto repo, že od odprtja gostišča njihov zaščitni znak, oz. osrednja specialiteta njihove gostilne, enako z veseljem pripravijo tudi druge prekmursko-štajerske specialitete. Simpatije gostov so si tudi pridobili z inovativnim vključevanjem sezonskih pridelkov pri pripravi hrane. Mnogi gostje se odločijo tudi za pice ali kaj sladkega, kot so: razne gibanice, banana "Split", sadne kupe, ledena kava, razne palačinke, sladoled ipd. Leta 2000 je ob upokojitvi mame in očeta, ki še danes pomagata z nasveti, prevzel vodenje družinskega gostinskega lokala sin Slavek, ki si je pridobil znanje v kuharstvu in strežbi v SŠGT Radencih. V starem gostinskem lokalu so uredili diskoteko, ki je obratovala 19 let. Po zaprtju diskoteke so stari del lokala porušili in zgradili moderno dvorano , ki sprejme 180 gostov, 80 gostov lahko sprejmejo v restavraciji in 70 gostov na pokriti terasi, še nekaj v prostoru ob točilnem pultu, kar kaže, da lahko hkrati sprejmejo okoli 350 gostov. Zato so zanimivi za večje skupine in zaključne družbe, sami prirejajo nekatere tradicionalne praznične zabave, poleg tega pa veliko dvorano oddajajo v najem za razne seminarje, tečaje, poslovna srečanja, poslovna kosila in večerje, obletnice, Abrahame, poroke, sedmine... Vsekakor ne pozabljajo niti na domačine, saj imajo na jedilniku celo paleto malic in kosil (med tednom štiri različna kosila, ob vikendih pa osem), katera vsakodnevno vozijo tudi v dom starejših občanov v sosednji Avstriji. Pred nekaj leti so Kozelovi namreč gostinsko dejavnost razširili na pripravo in dostavo hrane (catering), ob tem so uredili prenočišča v lepo opremljenih devetih sobah.
„ V zadnjih nekaj letih smo postali prepoznavna in dokaj znana ter priljubljena turistična točka. Domačih gostov nimamo kaj dosti, kako bi jih naj tudi imeli, ko pa naš kraj Žiberci premore vsega 64 hišnih številk. Je pa veliko bolje s tujci, zlasti sosednjimi Avstrijci, ki so naši redni obiskovalci. Apaška dolina je priljubljena tudi med kolesarji, ki se med izletom radi ustavijo pri nas na okrepčilu in počitku. V bližini je poleg omenjenega kolesarjenja, možnost kopanja, ribolova, pohodništva, pokušine vin, ogleda šampanjske kleti...", nam še pove Slavek Kozel, ki še posebej poudarja, kako se vedno prilagajajo željam gostov in jih tudi izpolnijo.
Zanimivo je tudi omeniti, da Slaveku Kozelu ni vseeno, kaj se dogaja okrog njega, zlasti v gostinski stroki. Zato je že od vsega začetka zasebnega opravljanja gostinske dejavnosti zelo aktiven v organih Območne obrtno-podjetniške zbornice Gornja Radgona, tako je že četrti mandat član upravnega odbora OOZ Gornja Radgona, en mandat predsednik in dva mandata podpredsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Gornja Radgona, deluje pa tudi v različnih odborih in komisijah ter pri pripravi različnih aktivnosti OOZ Gornja Radgona...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Pridih Prekmurja ob štajerski domačnosti