Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pridih Prekmurja ob štajerski domačnosti

 

Gostišče Kozel, ki ponuja izbrane štajerske jedi, ter panonsko-prekmurske jedi svojih prednikov, obeležila 40-letnico

Gostilna KozelGotovo bi bil velik greh obiskati Apaško dolino, ali se peljati ob reki Muri, po regionalni cesti iz Gornje Radgone proti Cmureku in naprej Šentilju, in se ne ustaviti v lepi vasici Žiberci s kakšnimi dvestotimi dušami. Še večjo napako boste storili, če v središču vasi, tik ob cesti, ki „seka" kraj na dva dela, ne boste obiskali Gostilne s prenočišči „Kozel", ki sodi med najboljše tovrstne gostinsko – turistične objekte na skrajnjem severovzhodu države. In v teh vročih poletnih mesecih so se v gostišču Kozel zbrali mnogi gostje, predstavniki OOZ Gornja Radgona, občine Apače, poslovni partnerji, prijatelji, sosedje in mnogi drugi, ki so skupaj s Kozelovimi obeležili 40-letnico obstoja in uspešnega delovanja gostišča, kjer se nadaljuje družinska tradicija, saj ga je 48-letni Slavko Kozel, po njuni upokojitvi, prevzel od staršev, sam pa tudi verjame, da bo nekoč gostišče vodil njegov sinek Filip.

Na slovesnosti, kjer ni manjkalo domačih dobrot, je prisotne pozdravil lastnik gostišča Slavko Kozel, ki je tudi predstavil minulih štirideset let, ter vizijo za prihodnost. „To je obletnica, ko te ni sram, da si zraven. Starša sta se veliko žrtvovala in sta veliko dosegla. Hvala očetu in mami, da sta vse to naredila in mi trasirala pot za prihodnost. Prepričan sem, da bomo njuno delo uspešno nadaljevali, najprej jaz, nato pa še moj sin Filip. Vesel sem tudi da lahko naš jubilej obeležimo v družbi z vami, dragi moji gostje", je med drugim dejal Slavko Kozel. Gostiteljem je čestital apaški župan Franc Pižmuht, ki je ponosen, da imajo v občini, kjer prihodnost vidijo v turizmu, takšno pridno družino, ki vodi gostinsko-turistično podjetje. Župan je Kozelovim obljubil, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku deležni posebnega občinskega priznanja, je pa obžaloval, da država še vedno zanemarja gostinstvo, čeprav slednje pridela velik del denarja za državni proračun. Družino Kozel je pohvali tudi član UO OOZ Gornja Radgona Branko Weindorfer, ki je o gostišču in družini Kozel imel same lepe besede. V imenu zbornice je posebno priznanje slavljencem iztočila predsednica Sekcije za gostinstvo in turizem pri radgonski OOZ, Majda Šmid, za prijetno plesno glasbo je na slovesnosti poskrbela skupina „Stari pajdaši" z Goričkega.
Pri Kozelovih je vse skupaj začel oče Alojz s soprogo Olgo, ko sta se leta 1967 takoj po poroki preselila na Štajersko in v Žibercih kupila manjšo starejšo stanovanjsko hišo. Alojz je vse bolj na glas razmišljal o tem, da bi tudi on in njegovi najbližji nekoč bili uspešni v tej zahtevni gospodarski panogi. Ni minilo deset let in bajta je bila obnovljena ter pripravljena za pričetek opravljanja obrti. Gostinski lokal Kozel sicer obratuje natanko od leta 1977, ko sta po vrnitvi iz Nemčije, Slavkova oče Alojz in mama Olga začela opravljati gostinsko dejavnost, ki sta jo kasneje razširila na trgovinsko dejavnost in diskoteko. Ker gostinski lokal leži na dobri legi, z dobro prometno povezavo, kjer mimo potekajo tudi številne kolesarske in pešpoti, ga obiskuje veliko domačih, kakor tudi avstrijskih gostov, saj je „Kozel" oddaljen le 5 km od najbližjega mostu čez Muro. V prvih začetkih obratovanja so pri Kozelu gostom nudili samo hladne in tople napitke ter pripravljali domače narezke. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so ob že obstoječem lokalu začeli graditi nov objekt, ki je začel obratovati od leta 1985, v katerem obratujejo še danes, v celoti pa so obnovili kuhinjo. Tako je iz začetne vaške gostilnice nastala moderna restavracija, v kateri nudijo široko paleto ribjih jedi in morskih sadežev (postrvi, zobatec, orada, brancin, morski pes, morski list, lignji na več načinov, solata z morskimi sadeži, škampi, školjke...), ki jih še posebej radi uživajo sosedje iz Avstrije, potem hišnih mesnih in drugih specialitet ter jedi iz domačega okolja. V svoj jedilnik vključujejo lokalne specialitete in regionalne jedi sestavljene iz doma pridelanih sestavin. Njihov jedilnik ponuja obilje odličnih prekmurskih in štajerskih jedi, v katerih so izražene vse značilnosti panonsko-štajerske kulinarike. Torej štajerska domačnost, s pridihom reke Mure in Prekmurja.
Sedanji lastnik gostilne Kozel je sicer zelo ponosen na svoje korenine, njegova mama Olga izvira iz Gornjih Slaveč, oče Alojz pa iz Motovilcev, v Prekmurju, ki sta s seboj na desni breg reke Mure prinesla kar nekaj prekmurskih kulinaričnih dobrot. Tako so domače koline z bujto repo, že od odprtja gostišča njihov zaščitni znak, oz. osrednja specialiteta njihove gostilne, enako z veseljem pripravijo tudi druge prekmursko-štajerske specialitete. Simpatije gostov so si tudi pridobili z inovativnim vključevanjem sezonskih pridelkov pri pripravi hrane. Mnogi gostje se odločijo tudi za pice ali kaj sladkega, kot so: razne gibanice, banana "Split", sadne kupe, ledena kava, razne palačinke, sladoled ipd. Leta 2000 je ob upokojitvi mame in očeta, ki še danes pomagata z nasveti, prevzel vodenje družinskega gostinskega lokala sin Slavek, ki si je pridobil znanje v kuharstvu in strežbi v SŠGT Radencih. V starem gostinskem lokalu so uredili diskoteko, ki je obratovala 19 let. Po zaprtju diskoteke so stari del lokala porušili in zgradili moderno dvorano , ki sprejme 180 gostov, 80 gostov lahko sprejmejo v restavraciji in 70 gostov na pokriti terasi, še nekaj v prostoru ob točilnem pultu, kar kaže, da lahko hkrati sprejmejo okoli 350 gostov. Zato so zanimivi za večje skupine in zaključne družbe, sami prirejajo nekatere tradicionalne praznične zabave, poleg tega pa veliko dvorano oddajajo v najem za razne seminarje, tečaje, poslovna srečanja, poslovna kosila in večerje, obletnice, Abrahame, poroke, sedmine... Vsekakor ne pozabljajo niti na domačine, saj imajo na jedilniku celo paleto malic in kosil (med tednom štiri različna kosila, ob vikendih pa osem), katera vsakodnevno vozijo tudi v dom starejših občanov v sosednji Avstriji. Pred nekaj leti so Kozelovi namreč gostinsko dejavnost razširili na pripravo in dostavo hrane (catering), ob tem so uredili prenočišča v lepo opremljenih devetih sobah.
„ V zadnjih nekaj letih smo postali prepoznavna in dokaj znana ter priljubljena turistična točka. Domačih gostov nimamo kaj dosti, kako bi jih naj tudi imeli, ko pa naš kraj Žiberci premore vsega 64 hišnih številk. Je pa veliko bolje s tujci, zlasti sosednjimi Avstrijci, ki so naši redni obiskovalci. Apaška dolina je priljubljena tudi med kolesarji, ki se med izletom radi ustavijo pri nas na okrepčilu in počitku. V bližini je poleg omenjenega kolesarjenja, možnost kopanja, ribolova, pohodništva, pokušine vin, ogleda šampanjske kleti...", nam še pove Slavek Kozel, ki še posebej poudarja, kako se vedno prilagajajo željam gostov in jih tudi izpolnijo.
Zanimivo je tudi omeniti, da Slaveku Kozelu ni vseeno, kaj se dogaja okrog njega, zlasti v gostinski stroki. Zato je že od vsega začetka zasebnega opravljanja gostinske dejavnosti zelo aktiven v organih Območne obrtno-podjetniške zbornice Gornja Radgona, tako je že četrti mandat član upravnega odbora OOZ Gornja Radgona, en mandat predsednik in dva mandata podpredsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Gornja Radgona, deluje pa tudi v različnih odborih in komisijah ter pri pripravi različnih aktivnosti OOZ Gornja Radgona...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Pridih Prekmurja ob štajerski domačnosti