Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Pri Kolblu" goste razvajajo že pol stoletja!

 

Visoko jubilejno priznanje Dnevnemu baru Kolbl iz Gornje Radgone

Dnevni bar KolblMesto Gornja Radgona, ki šteje le nekaj čez tri tisoč prebivalcev gotovo sodi med tiste slovenske kraje, kjer imajo največ gostinskih lokalov na število prebivalcev. V samem mestu in njegovem obrobju je namreč kar 54 takšnih in drugačnih gostinskih in podobnih lokalov, kjer se lahko popije kava, brezalkoholni napitki in seveda tudi alkoholne pijače. Res je sicer bistveno manj restavracij in lokalov, kjer nudijo dobro hrano, toda to je že druga zgodba, glavno je, da je v gostinstvu veliko zaposlenih in da večina lastnikov lokalov ne tarna in kar solidno posluje. Razcvet gostinstva v Gornji Radgoni in okolici se je sicer začel nekje po osamosvojitvi, saj ne smemo prezreti, da je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih v tem območju bistveno manj gostinskih lokalov.

Na prste obeh rok bi lahko našteli vse gostinske objekte v mestu in okolici, večina pa jih je sodila pod nekdanje Gostinsko podjetje Radgona in pozneje Radensko-gostinstvo Grozd, a so skorajda vsa v času tranzicije ugasnila.
A med tistimi, ki so med najstarejšimi na tem območju in ki še danes delujejo je Gostišče Kolbl (danes: Dnevni bar Kolbl). Mnogi se gostinskega lokala na križišču Partizanske – Mariborske in Ljutomerske ulice v Gornji Radgoni, spominjajo po lepem, saj so običajno rekli „gremo Kolblu" na pijačo ali kaj prigriznit. Omenjeno gostišče v letošnjem letu praznuje visok jubilej, kakršnih je malo na tem območju. Ob visokem (zlatem) jubileju je Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, družini Kolbl podelila visoko priznanje ob 50-letnici poslovanja. V imenu OZS so priznanje Kristjanu, Jožici in Stanislavu podelili predsednik, podpredsednik in sekretarka Območne obrtno podjetniške zbornice Gornja Radgona, Vlado Rojko, Branko Novak in Majda Horvat. Ob tej priložnosti je predsednik radgonskih obrtnikov in podjetnikov Vlado Rojko Kristjanu in sploh družini Kolbl, ob čestitkah za zlati jubilej, zaželel še veliko uspešnih poslovnih let ter veliko gostov. Med prijetnim klepetom, ob pravi domači malici, kakšne pripravijo le starejši kulinarični mojstri, smo slišali veliko zanimivosti o začetkih in minulem pol stoletju gostinske dejavnosti Kolblovih.
Korenine današnjega družinskega Dnevnega bara Kolbl izvirajo iz julija 1967, ko je mama današnjega lastnika Kristijana Kolbla, Jožica odprla enega prvih zasebnih gostinskih lokalov na tem območju. Med oktobrom 1976 in decembrom 1989, je Jožica z možem Stanislavom vodila skupno obratovalnico gostinske dejavnosti. Po spremembi zakonodaje na tem področju, je od začetka leta 1990 nosilec gostinske dejavnosti bil mož Stanislav, ki se je leta 2001 upokojil in takrat je vse skupaj prevzel sin Kristjan. Kljub upokojitvi pa Jožica in Stanislav ne moreta iz svoje kože in tega, kar sta praktično počela vse življenje, ne moreta pozabiti. Zato tudi danes pomagata sinu Kristjanu, a ne le z nasveti temveč pogosto tudi fizično za točilnim pultom. Lokal so sicer pred tremi leti temeljito adaptirali in nekoliko razširili, tako da je postal še bolj privlačen. Poleg mnogih starejših gostov, ki lokal obiskujejo že desetletja, pa je glede na zamenjavo generacij, vedno več mladih obiskovalcev, zlasti v popoldanskem in večernem času.
Nekoč so pri Kolblovih ponujali tudi kaj za pod zob, predvsem so gostje z veseljem posegali po domačih narezkih, domačih klobasah, pogačah, gibanicah in kisli štajerski juhi. Pozneje se je nekoliko zaostrila zakonodaja in so zaradi domnevno premajhne kuhinje, opustili pripravo hrane, tudi tiste najbolj enostavne. Zato danes ponujajo predvsem tople in hladne napitke in pijače, mnogi pa se z veseljem zaustavijo zlasti na temnem točenem pivu, ki menda najbolje zaleže prav pri Kolblovih, kjer ga točijo skozi celo leto. V primerjavi z današnjo ponudbo, ko pri Kolblovih ponujajo široko paleto toplih in hladnih napitkov ter alkoholnih pijač, je nekoč bilo povsem drugače. „Ponujali smo eno vrsto piva, domače vino, potem dve vrsti žganih pijač, običajno sta to bili konjak in pelinkovec, mogoče še rum, malinovec in še ena brezalkoholna pijača, slatina in turška kava. Seveda tudi obiska ni bilo tako kot danes, saj se nekoč ni toliko hodilo v gostilne. Poseben praznik in dogodek je bil za vsakogar, ki si je lahko privoščil denimo štajersko kislo juho, dve žemljici in dva decilitra vina. Pozneje se je asortiman pijač nenehno širil in tudi denarja je bilo vedno več, tako da je gostilna, zlasti po končanju izmene v podjetjih običajno bila polna", se spominja Jožica Kolbl in se veseli, da je tudi danes obisk njihovega lokala dober, čeprav je konkurenca bistveno večja kot je bila nekoč. Poslovanje je dobro tudi, ker jim ni treba plačevati najemnine, saj imajo gostišče v lastni hiši, ki je vedno v cvetju.
Kakorkoli že, pri Kolblu, svoje goste razvajajo že pol stoletja, pa ne le s postrežbo, temveč tudi z lepo besedo in klepetom o različnih temah, kar gostje dandanes tudi zelo cenijo!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove „Pri Kolblu" goste razvajajo že pol stoletja!