Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Pri Kolblu" goste razvajajo že pol stoletja!

 

Visoko jubilejno priznanje Dnevnemu baru Kolbl iz Gornje Radgone

Dnevni bar KolblMesto Gornja Radgona, ki šteje le nekaj čez tri tisoč prebivalcev gotovo sodi med tiste slovenske kraje, kjer imajo največ gostinskih lokalov na število prebivalcev. V samem mestu in njegovem obrobju je namreč kar 54 takšnih in drugačnih gostinskih in podobnih lokalov, kjer se lahko popije kava, brezalkoholni napitki in seveda tudi alkoholne pijače. Res je sicer bistveno manj restavracij in lokalov, kjer nudijo dobro hrano, toda to je že druga zgodba, glavno je, da je v gostinstvu veliko zaposlenih in da večina lastnikov lokalov ne tarna in kar solidno posluje. Razcvet gostinstva v Gornji Radgoni in okolici se je sicer začel nekje po osamosvojitvi, saj ne smemo prezreti, da je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih v tem območju bistveno manj gostinskih lokalov.

Na prste obeh rok bi lahko našteli vse gostinske objekte v mestu in okolici, večina pa jih je sodila pod nekdanje Gostinsko podjetje Radgona in pozneje Radensko-gostinstvo Grozd, a so skorajda vsa v času tranzicije ugasnila.
A med tistimi, ki so med najstarejšimi na tem območju in ki še danes delujejo je Gostišče Kolbl (danes: Dnevni bar Kolbl). Mnogi se gostinskega lokala na križišču Partizanske – Mariborske in Ljutomerske ulice v Gornji Radgoni, spominjajo po lepem, saj so običajno rekli „gremo Kolblu" na pijačo ali kaj prigriznit. Omenjeno gostišče v letošnjem letu praznuje visok jubilej, kakršnih je malo na tem območju. Ob visokem (zlatem) jubileju je Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, družini Kolbl podelila visoko priznanje ob 50-letnici poslovanja. V imenu OZS so priznanje Kristjanu, Jožici in Stanislavu podelili predsednik, podpredsednik in sekretarka Območne obrtno podjetniške zbornice Gornja Radgona, Vlado Rojko, Branko Novak in Majda Horvat. Ob tej priložnosti je predsednik radgonskih obrtnikov in podjetnikov Vlado Rojko Kristjanu in sploh družini Kolbl, ob čestitkah za zlati jubilej, zaželel še veliko uspešnih poslovnih let ter veliko gostov. Med prijetnim klepetom, ob pravi domači malici, kakšne pripravijo le starejši kulinarični mojstri, smo slišali veliko zanimivosti o začetkih in minulem pol stoletju gostinske dejavnosti Kolblovih.
Korenine današnjega družinskega Dnevnega bara Kolbl izvirajo iz julija 1967, ko je mama današnjega lastnika Kristijana Kolbla, Jožica odprla enega prvih zasebnih gostinskih lokalov na tem območju. Med oktobrom 1976 in decembrom 1989, je Jožica z možem Stanislavom vodila skupno obratovalnico gostinske dejavnosti. Po spremembi zakonodaje na tem področju, je od začetka leta 1990 nosilec gostinske dejavnosti bil mož Stanislav, ki se je leta 2001 upokojil in takrat je vse skupaj prevzel sin Kristjan. Kljub upokojitvi pa Jožica in Stanislav ne moreta iz svoje kože in tega, kar sta praktično počela vse življenje, ne moreta pozabiti. Zato tudi danes pomagata sinu Kristjanu, a ne le z nasveti temveč pogosto tudi fizično za točilnim pultom. Lokal so sicer pred tremi leti temeljito adaptirali in nekoliko razširili, tako da je postal še bolj privlačen. Poleg mnogih starejših gostov, ki lokal obiskujejo že desetletja, pa je glede na zamenjavo generacij, vedno več mladih obiskovalcev, zlasti v popoldanskem in večernem času.
Nekoč so pri Kolblovih ponujali tudi kaj za pod zob, predvsem so gostje z veseljem posegali po domačih narezkih, domačih klobasah, pogačah, gibanicah in kisli štajerski juhi. Pozneje se je nekoliko zaostrila zakonodaja in so zaradi domnevno premajhne kuhinje, opustili pripravo hrane, tudi tiste najbolj enostavne. Zato danes ponujajo predvsem tople in hladne napitke in pijače, mnogi pa se z veseljem zaustavijo zlasti na temnem točenem pivu, ki menda najbolje zaleže prav pri Kolblovih, kjer ga točijo skozi celo leto. V primerjavi z današnjo ponudbo, ko pri Kolblovih ponujajo široko paleto toplih in hladnih napitkov ter alkoholnih pijač, je nekoč bilo povsem drugače. „Ponujali smo eno vrsto piva, domače vino, potem dve vrsti žganih pijač, običajno sta to bili konjak in pelinkovec, mogoče še rum, malinovec in še ena brezalkoholna pijača, slatina in turška kava. Seveda tudi obiska ni bilo tako kot danes, saj se nekoč ni toliko hodilo v gostilne. Poseben praznik in dogodek je bil za vsakogar, ki si je lahko privoščil denimo štajersko kislo juho, dve žemljici in dva decilitra vina. Pozneje se je asortiman pijač nenehno širil in tudi denarja je bilo vedno več, tako da je gostilna, zlasti po končanju izmene v podjetjih običajno bila polna", se spominja Jožica Kolbl in se veseli, da je tudi danes obisk njihovega lokala dober, čeprav je konkurenca bistveno večja kot je bila nekoč. Poslovanje je dobro tudi, ker jim ni treba plačevati najemnine, saj imajo gostišče v lastni hiši, ki je vedno v cvetju.
Kakorkoli že, pri Kolblu, svoje goste razvajajo že pol stoletja, pa ne le s postrežbo, temveč tudi z lepo besedo in klepetom o različnih temah, kar gostje dandanes tudi zelo cenijo!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove „Pri Kolblu" goste razvajajo že pol stoletja!