MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Košnja NegovaKakor pravi slovenska ljudska pesem: »Ko se dela svit grejo fantje kosit«, so tudi »fantje« in eno »dekle«, na grajskem hribu v Negovi »šli kosit«. Letošnje košnjo, ki jo že več kot 10 let pripravlja Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, se je udeležilo 14 koscev, med njimi je bila tudi ženska. Kakor je bila v preteklosti navada, je tudi tokrat gospodar, tega je poosebljal Alojz Firbas, koscem najprej ponudil »štanperl žganice«, ki je dala koscem energijo in zagon. In že so kosci nabrusili kose, ter se v redu, kot nekoč, podali na košnjo strmega brega, na katerem so odcvetele in dozorele narcise.

Grajsko pobočje v Negovi pokosili

Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Še vedno mnogi vozniki ne vedo pravilno zvoziti krožišč

 

Krožna krožišča so najbolj varna, toda...

KrožiščeČeprav se krožna krožišča vedno bolj uveljavljajo po vsej Evropi, zlasti v mestih, pa policisti ugotavljajo, da še vedno veliko voznikov, zlasti tistih nekoliko starejših, ne vedo pravilno zvoziti tega prometnega objekta. Krožišče oziroma krožno križišče je sicer kanalizirano krožišče krožne oblike z nepovoznim, delno povoznim ali prevoznim središčnim otokom ter krožnim voziščem v katerega se steka tri ali več krakov cest in po katerem poteka vožnja nasprotno od smeri gibanja urinega kazalca. Obstajajo različna krožna krožišča, mimogrede, prvo so v Sloveniji zgradili leta 1990 v Velenju. Enopasovno krožno križišče s po enim voznim pasom na uvozih/izvozih, katerega krožno vozišče je enopasovno. Večpasovno krožno križišče z enim ali več voznih pasov na uvozih/izvozih, katerega del krožnega vozišča ali celotno krožno vozišče je oblikovano kot večpasovno vozišče.

Krožna križišča pogosto zamenjujejo običajna križišča, ker imajo številne prednosti, kot so: velika prometna varnost (na krožnih križiščih je manj konfliktnih točk za nastanek prometne nesreče; zaradi oblike križišča (središčni otok) je voznikom onemogočeno, da bi z nezmanjšano hitrostjo prevozili križišče, zato so tudi posledice prometnih nesreč v primerjavi s klasičnimi križišči manjše, običajno brez smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb); Večja propustnost prometa, kar ima za posledico manj zastojev in s tem zmanjšanje hrupa in drugih emisij; Manjši stroški vzdrževanja kot pri semaforiziranih križiščih; Služi kot ukrep umirjanja prometa v naseljih; Estetski videz krožnih križišč je mnogo lepši posebej v urbanih okoljih...
Kot pravi dr. Srečko Šteiner, samostojni policijski inšpektor I, so krožišča varen način urejanja prometa, vendar le, če upoštevamo pravila, ki veljajo za vožnjo po njih. „Ne pozabite – nikoli se vam ne mudi toliko, da ne bi imeli časa zapeljati še enega kroga po krožišču, če ga ne uspete zapustiti takoj. Na krožnem križišču mora biti promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik na vozišču krožnega križišča prednost pred voznikom, ki se vključuje na to vozišče. Križišče v naselju, kjer je med prometnimi udeleženci več pešcev in kolesarjev, med njimi številni otroci in mladostniki, ki so zaradi osebnostne nezrelosti, pomanjkljivega védenja o pravilih in nevarnostih cestnega prometa in slabše zmožnosti predvidevanja veliko bolj nepredvidljivi in zato nevarni, zahteva zlasti od voznika motornega vozila zvrhano mero previdnosti in strpnosti. Vključevanje v promet v križišču je zahtevno opravilo, pri katerem mora voznik upoštevati pravila o prednosti ali prometno signalizacijo ali oboje. Zato se mora približevati križišču posebno previdno in s primerno hitrostjo, da lahko prepozna prometno ureditev ter po potrebi varno ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki imajo v križišču prednost", pravi dr. Šteiner.
Kadar ima krožno križišče dva uvozna prometna pasova, zapelje vozilo, ki: vozi po desnem prometnem pasu, na zunanji prometni pas krožnega križišča; tisto, ki vozi po levem prometnem pasu, na notranji prometni pas krožnega križišča. „Torej – na desni prometni pas se morajo razvrstiti samo tisti vozniki, ki bodo odšli iz krožišča na prvem izvozu! Kadar se z levega prometnega pasu vključujemo v krožno križišče in je zunanji prometni pas prost, notranji prometni pas pa zaseden z vozili, moramo počakati. V križišče lahko zapeljejo le vozila z desnega prometnega pasu, saj je zunanji prometni pas na križišču prost. Kadar se z levega prometnega pasu vključujemo v krožno križišče in je zunanji prometni pas zaseden, moramo počakati. Na krožno križišče lahko neovirano zapeljejo le vozila z desnega prometnega pasu, ki bodo zapustila križišče na prvem izvozu, saj je ta prometni pas ločen od drugih prometnih pasov z neprekinjeno ločilno črto. Te črte ne smemo prevoziti. V krožnem križišču je promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik v njem prednost pred voznikom, ki se vključuje nanj", pravi Šteiner, ki opozarja, da mnogi vozniki že pri vključevanju v krožno križišče vklopijo desno utripalko, teh ni treba vklopiti, jih je pa treba pri zapuščanju. Po drugi strani pa se v krožnem križišču nikoli ne uporablja leva utripalka.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Še vedno mnogi vozniki ne vedo pravilno zvoziti krožišč