Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Plavi Jadran" v Apaški dolini

 

Damir Juric se je iz Zadra preselil na obrobje Pomurja in odprl restavracijo s samimi dalmatinsko-mediteranskimi dobrotami „Carmel Ranch & Dalmatinska hiša" - zaposlil bi rad mlad domači kader

Dalmatinska hišaČeprav posluje že od 13. julija 2017, marsikdo z območja Gornje Radgone, gotovo (še) ne ve, da lahko v Apaški kotlini, natančneje v Stogovcih, zaužije okuse Jadranskega morja in sploh Mediterana. Ugledni gostinec Damir Juric, ki je vrsto let nabiral izkušnje v hrvaškem Zadru ter v ZDA, je v poldrugem letu v ureditev in odprtje gostinskega objekta dober streljaj od reke Mure in sosednje Avstrije ter znanih ribnikov v Zgornjem Konjišču, porabil veliko denarja in energije. Sprva zadeve ni obešal na velike zvonove, a se vseeno zaveda, da mora ljudi obvestiti o novi pridobitvi za turizem Apaške doline in širšega območja Pomurja in Štajerske. Njegov lokal „Carmel Ranch & Dalmatinska hiša", ki ga je odprl s partnerko, domačinko Patricijo, stoji v vasi Stogovci, le nekaj sto metrov od regionalne ceste Gornja Radgona – Šentilj, nekako tam, kjer se obmurska ravnica začne počasi vzpenjati proti hribčkom Slovenskih goric.

Vse skupaj se je sicer začelo poleti 2015, ko je mlada pedagoginja Patricija Konrad iz Stogovcev šla na počitnice v Zadar, kjer je v enem izmed večjih gostinskih lokalov spoznala šefa Damirja. Šla je na kavo, in beseda je dala besedo, hitro je preskočila iskrica in rodila se je „Mursko – morska ljubezen". Kmalu zatem je Damir obiskal svojo novo prijateljico v njeni Apaški dolini, kjer se je njen oče Jožef Konrad med drugim ukvarjal z ribogojstvom. Poleg treh ribnikov za gojenje kalifornijske postrvi, je stala tudi starejša hiša v kateri sta Patricija in Damir hitro videla svojo skupno prihodnost. „Nekaj časa smo se pogovarjali kaj bi lahko naredili na tem posestvu, ki je na zelo lepem in mirnem kraju. Odločitev je padla, da bi staro hišo uredili v restavracijo, kakršne na tem območju ni. Kar 19 mesecev je trajalo, da smo najprej pridobili ustrezna dovoljenja in vso drugo dokumentacijo, nato pa staro hišo generalno sanirali in preuredili, kot smo si zamislili. Potrebno je bilo zgraditi še marsikaj drugega in 13. julija 2017 smo lokal lahko odprli", nam je razlagala Patricija Konrad, ki se je tako nepričakovano podala v gostinsko-turistične vode.
Njen partner Damir nam je razložil, da se je podobno kot v Patricijo, hitro zaljubil tudi v njeno domačijo, staro hiško s potočkom, ribniki in drugim. Prepričan je, da imajo tukaj veliko idej in tudi možnosti za razvoj turizma na tem lepem območju, jasno pa mu je tudi, da se čez noč v njegovi branži ne da obogatiti. Že lani poleti je bilo poslovanje kar dobro, proti koncu leta pa se je obisk gostov tako iz Slovenije, kot iz sosednjih Avstrije in Hrvaške nekoliko znižal. „Verjamem, da se bo pomladi spet stanje izboljšalo in da bodo gostje spet polnili našo dolino ob potočku nad katerim je naša terasa z mizami in stoli. V bližini so ribniki in travniki, kjer bi lahko stal enkraten bazen za kopanje, tako da domačini, zlasti otroci ne bi morali poleti na kopanje čez mejo v Avstrijo, ali pa še kam dlje. V okviru našega lokala je tudi poletna kuhinja, z velikim žarom za mesne in ribje jedi, za jedi pod peko. Zazidali smo že tudi nov objekt, ki bo dobil svojo funkcijo, ne le za gostinstvo temveč tudi za prenočitve, kar na tem območju primanjkuje. Torej, naš cilj je predvsem, da bi ta naša majhna restavracija pomagala domačinom, da jim ne bo potrebno potovati v Maribor, Ljubljano ali Zagreb, kjer bi pojedli nekaj dobrega z modrega Jadrana, kamor mnogi tukajšnji ljudje radi hodijo na dopust" pravi Damir Juric, ki dodaja, da so že doslej vložili veliko finančnih sredstev, predvsem pa osebnega dela, v veliko pomoč pa jima je bil tudi Patricijin oče Jožef, s katerim sta največ sama naredila.
Skratka, Carmel Ranch/Dalmatinska hiša je dejansko zanimiva in kakovostna, nova kulinarična destinacija v občini Apače, ki se jo izplača obiskati. „Naše življenje sta hrana in gastronomija, to je enostavno način našega vsakodnevnega življenja. Povezujejo nas različne kulture; mednarodne izkušnje v gostinstvu in turizmu ter več kot 30 letno uspešno poklicno delovanje na področju hospitality managementa v različnih delih sveta. Lepote hrvaške Dalmacije, ameriške izkušnje našega glavnega kuharja in voditelja rancha, izbrane in sveže sestavine iz juga Dalmacije, sveža kalifornijska postrv iz našega ribnika, nam omogoča ustvariti zanimiv jedilnik, ki bo razveselil naše goste. Za pripravo jedi uporabljamo dva velika žara na drva, ki sodita med največje v celotni Sloveniji. Na njih z ljubeznijo pripravljamo specialitete za naše drage goste. Iz dneva v dan pazljivo izbiramo, pripravljamo in serviramo jedi iz najkakovostnejših sestavin, katere nudimo našim gostom po zelo ugodni ceni. Naš ambient je sproščen, enostaven, naraven in stilsko privlačen. Smo prijetna "taverna" v kateri se prepleta dalmatinska kultura in kuhinja, slovenska domačnost in enostavnost, ameriški vpliv velikih mest na ponudbo coctailov in staekov ter italijanski temperament, ljubezen do življenja, vina in hrane", pravi Patricija, čisto ta glavni Damir pa dodaja, da bi z veseljem zaposlil nekaj mladih fantov in deklet, ki bi se želeli naučiti kuhati in streči v Dalmatinski hiši. On jim bo nudil lepo stimulacijo, sam pa bi imel več možnosti za organizacijo delovanja in nabavo najboljših sestavin za lokal, po katere mora pogosto tudi v Dalmacijo, večinoma pa v Zagreb, kjer dobi sveže morske ribe in druge sadeže.
Damir nam tudi pove, da v Dalmatinski hiši ne ponujajo malic za štiri pet evrov, ker to ponujajo številni drugi gostinci v Apaški dolini, sam pa ponuja jedi iz teletine, biftekov, hobotnic, morskih rib, kalifornijske postrvi, norveškega lososa, pršutov, sirov, inčunov, tartufov, tune, race, jagnjetine..., kar pomeni, da je tudi cena temu ustrezna, a kljub temu se skuša prilagoditi vsem željam. Zato je vesel vsakega klica, kjer se lahko vse dogovorijo in uskladijo. „Predvsem želimo vsem našim gostom ponuditi dobro kvaliteto oz. za njihov denar največ kar lahko. Torej vsekakor mora gost biti zadovoljen. Nekoliko sem presenečen, da imamo goste iz številnih oddaljenih krajev (Gradca, Lipnice, Cmureka, Radkersburga, Gornje Radgone, Maribora, Ljubljane, Zagreba, Čakovca...), domačini iz Apaške doline pa se nas nekako izogibajo, čeprav si prav njih najbolj želimo. Nekdo je pač razširil govorice, da smo predragi in nekateri sploh ne upajo priti. Toda vse to bomo skušali popraviti in verjamem, da nam bo uspelo. S Patricijo želiva sprejeti goste z vseh strani sveta, hkrati pa promovirati lepo Apaško dolino in še bolj kakovostne slovenske proizvode, ter jih povezati z Dalmacijo", še pove Dalmatinec iz Apaške doline, kateri želi pomagati priti na kulinarični in turistični zemljevid nam meji med Slovenijo in Avstrijo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove „Plavi Jadran" v Apaški dolini