Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Plavi Jadran" v Apaški dolini

 

Damir Juric se je iz Zadra preselil na obrobje Pomurja in odprl restavracijo s samimi dalmatinsko-mediteranskimi dobrotami „Carmel Ranch & Dalmatinska hiša" - zaposlil bi rad mlad domači kader

Dalmatinska hišaČeprav posluje že od 13. julija 2017, marsikdo z območja Gornje Radgone, gotovo (še) ne ve, da lahko v Apaški kotlini, natančneje v Stogovcih, zaužije okuse Jadranskega morja in sploh Mediterana. Ugledni gostinec Damir Juric, ki je vrsto let nabiral izkušnje v hrvaškem Zadru ter v ZDA, je v poldrugem letu v ureditev in odprtje gostinskega objekta dober streljaj od reke Mure in sosednje Avstrije ter znanih ribnikov v Zgornjem Konjišču, porabil veliko denarja in energije. Sprva zadeve ni obešal na velike zvonove, a se vseeno zaveda, da mora ljudi obvestiti o novi pridobitvi za turizem Apaške doline in širšega območja Pomurja in Štajerske. Njegov lokal „Carmel Ranch & Dalmatinska hiša", ki ga je odprl s partnerko, domačinko Patricijo, stoji v vasi Stogovci, le nekaj sto metrov od regionalne ceste Gornja Radgona – Šentilj, nekako tam, kjer se obmurska ravnica začne počasi vzpenjati proti hribčkom Slovenskih goric.

Vse skupaj se je sicer začelo poleti 2015, ko je mlada pedagoginja Patricija Konrad iz Stogovcev šla na počitnice v Zadar, kjer je v enem izmed večjih gostinskih lokalov spoznala šefa Damirja. Šla je na kavo, in beseda je dala besedo, hitro je preskočila iskrica in rodila se je „Mursko – morska ljubezen". Kmalu zatem je Damir obiskal svojo novo prijateljico v njeni Apaški dolini, kjer se je njen oče Jožef Konrad med drugim ukvarjal z ribogojstvom. Poleg treh ribnikov za gojenje kalifornijske postrvi, je stala tudi starejša hiša v kateri sta Patricija in Damir hitro videla svojo skupno prihodnost. „Nekaj časa smo se pogovarjali kaj bi lahko naredili na tem posestvu, ki je na zelo lepem in mirnem kraju. Odločitev je padla, da bi staro hišo uredili v restavracijo, kakršne na tem območju ni. Kar 19 mesecev je trajalo, da smo najprej pridobili ustrezna dovoljenja in vso drugo dokumentacijo, nato pa staro hišo generalno sanirali in preuredili, kot smo si zamislili. Potrebno je bilo zgraditi še marsikaj drugega in 13. julija 2017 smo lokal lahko odprli", nam je razlagala Patricija Konrad, ki se je tako nepričakovano podala v gostinsko-turistične vode.
Njen partner Damir nam je razložil, da se je podobno kot v Patricijo, hitro zaljubil tudi v njeno domačijo, staro hiško s potočkom, ribniki in drugim. Prepričan je, da imajo tukaj veliko idej in tudi možnosti za razvoj turizma na tem lepem območju, jasno pa mu je tudi, da se čez noč v njegovi branži ne da obogatiti. Že lani poleti je bilo poslovanje kar dobro, proti koncu leta pa se je obisk gostov tako iz Slovenije, kot iz sosednjih Avstrije in Hrvaške nekoliko znižal. „Verjamem, da se bo pomladi spet stanje izboljšalo in da bodo gostje spet polnili našo dolino ob potočku nad katerim je naša terasa z mizami in stoli. V bližini so ribniki in travniki, kjer bi lahko stal enkraten bazen za kopanje, tako da domačini, zlasti otroci ne bi morali poleti na kopanje čez mejo v Avstrijo, ali pa še kam dlje. V okviru našega lokala je tudi poletna kuhinja, z velikim žarom za mesne in ribje jedi, za jedi pod peko. Zazidali smo že tudi nov objekt, ki bo dobil svojo funkcijo, ne le za gostinstvo temveč tudi za prenočitve, kar na tem območju primanjkuje. Torej, naš cilj je predvsem, da bi ta naša majhna restavracija pomagala domačinom, da jim ne bo potrebno potovati v Maribor, Ljubljano ali Zagreb, kjer bi pojedli nekaj dobrega z modrega Jadrana, kamor mnogi tukajšnji ljudje radi hodijo na dopust" pravi Damir Juric, ki dodaja, da so že doslej vložili veliko finančnih sredstev, predvsem pa osebnega dela, v veliko pomoč pa jima je bil tudi Patricijin oče Jožef, s katerim sta največ sama naredila.
Skratka, Carmel Ranch/Dalmatinska hiša je dejansko zanimiva in kakovostna, nova kulinarična destinacija v občini Apače, ki se jo izplača obiskati. „Naše življenje sta hrana in gastronomija, to je enostavno način našega vsakodnevnega življenja. Povezujejo nas različne kulture; mednarodne izkušnje v gostinstvu in turizmu ter več kot 30 letno uspešno poklicno delovanje na področju hospitality managementa v različnih delih sveta. Lepote hrvaške Dalmacije, ameriške izkušnje našega glavnega kuharja in voditelja rancha, izbrane in sveže sestavine iz juga Dalmacije, sveža kalifornijska postrv iz našega ribnika, nam omogoča ustvariti zanimiv jedilnik, ki bo razveselil naše goste. Za pripravo jedi uporabljamo dva velika žara na drva, ki sodita med največje v celotni Sloveniji. Na njih z ljubeznijo pripravljamo specialitete za naše drage goste. Iz dneva v dan pazljivo izbiramo, pripravljamo in serviramo jedi iz najkakovostnejših sestavin, katere nudimo našim gostom po zelo ugodni ceni. Naš ambient je sproščen, enostaven, naraven in stilsko privlačen. Smo prijetna "taverna" v kateri se prepleta dalmatinska kultura in kuhinja, slovenska domačnost in enostavnost, ameriški vpliv velikih mest na ponudbo coctailov in staekov ter italijanski temperament, ljubezen do življenja, vina in hrane", pravi Patricija, čisto ta glavni Damir pa dodaja, da bi z veseljem zaposlil nekaj mladih fantov in deklet, ki bi se želeli naučiti kuhati in streči v Dalmatinski hiši. On jim bo nudil lepo stimulacijo, sam pa bi imel več možnosti za organizacijo delovanja in nabavo najboljših sestavin za lokal, po katere mora pogosto tudi v Dalmacijo, večinoma pa v Zagreb, kjer dobi sveže morske ribe in druge sadeže.
Damir nam tudi pove, da v Dalmatinski hiši ne ponujajo malic za štiri pet evrov, ker to ponujajo številni drugi gostinci v Apaški dolini, sam pa ponuja jedi iz teletine, biftekov, hobotnic, morskih rib, kalifornijske postrvi, norveškega lososa, pršutov, sirov, inčunov, tartufov, tune, race, jagnjetine..., kar pomeni, da je tudi cena temu ustrezna, a kljub temu se skuša prilagoditi vsem željam. Zato je vesel vsakega klica, kjer se lahko vse dogovorijo in uskladijo. „Predvsem želimo vsem našim gostom ponuditi dobro kvaliteto oz. za njihov denar največ kar lahko. Torej vsekakor mora gost biti zadovoljen. Nekoliko sem presenečen, da imamo goste iz številnih oddaljenih krajev (Gradca, Lipnice, Cmureka, Radkersburga, Gornje Radgone, Maribora, Ljubljane, Zagreba, Čakovca...), domačini iz Apaške doline pa se nas nekako izogibajo, čeprav si prav njih najbolj želimo. Nekdo je pač razširil govorice, da smo predragi in nekateri sploh ne upajo priti. Toda vse to bomo skušali popraviti in verjamem, da nam bo uspelo. S Patricijo želiva sprejeti goste z vseh strani sveta, hkrati pa promovirati lepo Apaško dolino in še bolj kakovostne slovenske proizvode, ter jih povezati z Dalmacijo", še pove Dalmatinec iz Apaške doline, kateri želi pomagati priti na kulinarični in turistični zemljevid nam meji med Slovenijo in Avstrijo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove „Plavi Jadran" v Apaški dolini