Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mnogi molzejo krave, ovce, koze..., Frasovi pa polže

 

Družina Fras iz Slovenskih goric, z vzrejo do pol milijona polžev in s čudežno kremo iz polžje sline opozarja nase - hobi je postal donosna dejavnost

Farma polževDejavnost, s katero se ukvarja štiričlanska družini Fras, je gotovo prava redkost, ne le v Sloveniji temveč po svetu sploh. Oče Leon, mama Milena, sin Aljaž in njegova partnerka Sara Jodl, se verjeli ali ne, ukvarjajo z vzrejo polžev in proizvajajo kremo s polžjo slino. Tako se je izkazalo, da v Slovenskih goricah „molzejo" polže, medtem, ko drugje običajno molzejo krave, koze, ovce, oslice, kobile ipd. S tem je njihov hobi prerasel v posel, kajti potrošniki postajajo navdušeni nad njihovo kremo s polžjo slino Noela, in povpraševanje je vse večje. Krema s polžjo slino Noela, v kombinaciji z jojobinim oljem, shea maslom in čebeljim voskom nudi izjemno regeneracijsko nego in občutek mehke kože, zato ne preseneča, da se zanj zanima vedno več strank.

Kot nam je povedal „prvi izmed enakih" Aljaž, je podjetje Noela d.o.o. na novo ustanovljeno družinsko podjetje, ki ga sestavljajo Aljaž, Leon, Milena Fras in Aljaževa partnerka Sara Jodl. Pred gojenjem polžev, so imeli vsi svojo službo, Aljaž je bil kuhar v Avstriji, Leon mesar v Avstriji, Sara vzgojiteljica v domačem kraju, Milena pa je bila doma in skrbela za hišo in vsa opravila vezana na to.
V čudovito vasico Trotkovo pri Benediktu, tik pod gozdičkom in nad potočkom, so se Frasovi preselili pred desetimi leti. Milena in Leon, ki sicer izvirata iz okolice Jurovskega Dola, sta namreč iskala parcelo na samem, kjer ni veliko sosedov in kjer te obdaja narava, in svoj dom, kjer so si zgradili novo hišo in vse kar potrebuje sodobna družina, so našli v bližini regionalne ceste, ki iz Benedikta pelje proti Sveti Trojici v Slovenskih goricah in naprej proti Ptuju. „Ideja za polže se je porodila tri leta nazaj, ko so pri očetu Leonu ugotovili, da ima za 0,8 cm premaknjeno križno vretence in hoteli smo prodati celotno posestvo. Ko so prišli prvi potencialni kupci so povedali, da bi kupili parcelo za gojenje polžev, ker ima posestvo popolne pogoje za to dejavnost. Na to se sprva nismo ozirali ampak smo takoj začeli iskati novo hišo, saj je bila naša hiša skoraj prodana. Prišel je nov kupec, ki je imel enako vizijo-gojenje polžev. Nato smo začeli razmišljati in odločili smo se da bomo mi gojili polže. Na začetku smo začeli s predelavo polžev v kulinarične namene in ker to področje kulinarike v Sloveniji ni razvito, smo to opustili. Nekega večera smo sedeli ob polžih in jih hranili, saj polži vsaj dan potrebujejo svežo zelenjavo (solata, paradižnik, blitva, oljna repica, brokoli, pesa...), zdrobljene žitarice tudi buče, ter razmišljali kaj naj naredimo z našo farmo", nam je razlagal podjetni Aljaž Fras.
Nekega večera je njegova Sara prijela polža in si ga položila na majhno ureznino, ki jo je imela na roki. Drugi dan je ureznina čudežno izginila. Takrat se jim je porodila ideja za polžjo kremo. Ker v Sloveniji ni kreme s polžjo slino, so imeli veliko težav, da so pridobili vse potrebne papirje za nemoteno proizvodnjo kreme. „Ker smo videli, da je v večini polžjih krem na tržišču nekje 5 % polžje sline, smo se mi odločili, da bomo odstopali od konkurence in dodali smo ji 40 % polžje sline, kar dela kremo Noela edinstveno in takšne še ni v Evropi. Ko smo si uredili proizvodnjo in vse dodatne stvari potrebne za izdelovanje kreme Noela, smo se prijavili na Štartaj Slovenija, kjer smo bili izbrani med osem inovativnih mladih podjetnikov. S sodelovanjem v tem šovu smo morali povečati proizvodnjo, ki se začne z večjim številom polžkov", pravi naš sogovornik.
Nihče doslej ni štel, koliko polžev imajo na svoji farmi, vendar pa jih je bilo na vrhuncu sezone okrog 400.000, morebiti tudi do pol milijona. „Morali smo tudi povečati količino pobrane sline, ki je je v normalnem delovnem dnevu 10 litrov. Pobiranje poteka ponoči, saj polžki v dnevni svetlobi ne plezajo in pridejo iz svoje hišice komaj zvečer in ob prisotnosti vlage. Vlago jim poustvarimo z veliko zalivanja, kjer nam izjemno prav pride naš teren, na katerem je prisotne veliko vode. Postopek pobiranja polžje sline je strogo varovana skrivnost, saj slino pobiramo na polžkom prijazen način, ki jim ne škoduje in po pobiranju sline normalno plezajo naprej. Po pobiranju pa polžke ločimo od ostalih, kjer počivajo 10-14 dni in si z obilnim zalivanjem in dohranjevanjem naberejo novih moči, da lahko naslednjič od vsakega polžka posebej dobimo 3-5 kapljic te izjemno kakovostne polžje sline. Polžja slina ima naravni izvor kolagena, hialuronske kisline, alantiona, elastana, vitaminov, proteinov in antioksidantov, v glavnem vsega kaj naša koža potrebuje".
Aljaž dodaja, da je njihova krema namenjena negi suhe, poškodovane kože, primerna je za vse tipe kože in je odlična za odstranitev mozoljev, aken, gubic, herpesa, strij in za nego glivičnih nohtov. Odlično regenerira kožo po britju in depilaciji, skratka čudežna krema za človeško kožo. „Ker je to velik projekt smo rabili nove pare rok za pomoč in zaposlili pet ljudi, ki nam pomagajo v proizvodnji, in povezali smo se z laboratorijem v tujini, ki nam nudi usluge, pri proizvodnji kreme po našem receptu, saj se mora tako kakovostna krema tudi proizvajati v visoko profesionalnem in nadzorovanem okolju. Prodaja kreme v vseh megamarketih Interspar po Sloveniji presega vsa pričakovanja. S sodelovanjem v projektu Štartaj Slovenija, kjer smo zmagali, smo si pridobili izjemno veliko število zadovoljnih uporabnikov, ki kar ne morejo verjeti učinkovitosti kreme Noela, saj se že po prvem nanosu pojavi občutek mehke, žametne kože, gubice pa začnejo izginjati že po nekaj tednih. Naša vizija pa je kar jasno začrtana. Leto 2018 bomo izkoristili za nabiranje izkušenj, morebitne širitve, ki je odvisna glede na povpraševanja na trgu in predvsem da bomo zagotavljali kakovostno kremo Noela, za naše zadovoljne uporabnike", nam je še zaupal Aljaž Fras.

Vso slino pobirajo ročno
Krema Noela, ki jo proizvaja družina Fras vsebuje kar 40 odstotkov polžje sline in kreme s tako visoko vsebnostjo polžje sline sploh ni na evropskem trgu. Njena učinkovitost je izjemno dobra in hitra, a pot do kreme Noela je dolga. Vse se začne ko odrasle polže dajo v njihovo naravno okolje, hranijo jih običajno čez vikend, tako da imajo med ponedeljkom in petkom veliko sline. Polži takrat začnejo s parjenjem, kar povzroča sproščanje sline. Slino pobirajo ročno, od vsakega polža dobijo pet solz. Vsakega posebej je potrebno prijeti in ga požgečkati. Kapljica na kapljico se hitro nabere. „Ljudje so super zadovoljni, ne morejo verjeti, da so lahko taki učinki po tako kratkem času uporabe," še pripoveduje Aljaž, ki dodaja, da so s proizvodnjo kreme začeli povsem brez oglaševanja. Vse je potekalo od ust do ust in dober glas se je hitro širil med zadovoljnimi strankami.

„Slučajno sem imela na roki eno ureznino. Polžev se ne bojim, zato sem si ga dala gor. In naslednji dan se zbudim - ureznine ni več! Pa pravim Aljažu, glej to, zacelilo se je! Šele nato smo raziskali in ugotovili, da polži tako dobro obnavljajo kožo. Na spletu so mi bile te reklame o polžjih kremah nadležne, vedno sem se pritoževala nad njimi. Nato pa je Aljaž prišel do ideje - imamo polže, zakaj ne bi delali take kreme tudi mi," je pripovedovala Sara, ki je očitno ena „botric" novega podjetniškega uspeha iz Slovenskih goric.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Mnogi molzejo krave, ovce, koze..., Frasovi pa polže