Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mnogi molzejo krave, ovce, koze..., Frasovi pa polže

 

Družina Fras iz Slovenskih goric, z vzrejo do pol milijona polžev in s čudežno kremo iz polžje sline opozarja nase - hobi je postal donosna dejavnost

Farma polževDejavnost, s katero se ukvarja štiričlanska družini Fras, je gotovo prava redkost, ne le v Sloveniji temveč po svetu sploh. Oče Leon, mama Milena, sin Aljaž in njegova partnerka Sara Jodl, se verjeli ali ne, ukvarjajo z vzrejo polžev in proizvajajo kremo s polžjo slino. Tako se je izkazalo, da v Slovenskih goricah „molzejo" polže, medtem, ko drugje običajno molzejo krave, koze, ovce, oslice, kobile ipd. S tem je njihov hobi prerasel v posel, kajti potrošniki postajajo navdušeni nad njihovo kremo s polžjo slino Noela, in povpraševanje je vse večje. Krema s polžjo slino Noela, v kombinaciji z jojobinim oljem, shea maslom in čebeljim voskom nudi izjemno regeneracijsko nego in občutek mehke kože, zato ne preseneča, da se zanj zanima vedno več strank.

Kot nam je povedal „prvi izmed enakih" Aljaž, je podjetje Noela d.o.o. na novo ustanovljeno družinsko podjetje, ki ga sestavljajo Aljaž, Leon, Milena Fras in Aljaževa partnerka Sara Jodl. Pred gojenjem polžev, so imeli vsi svojo službo, Aljaž je bil kuhar v Avstriji, Leon mesar v Avstriji, Sara vzgojiteljica v domačem kraju, Milena pa je bila doma in skrbela za hišo in vsa opravila vezana na to.
V čudovito vasico Trotkovo pri Benediktu, tik pod gozdičkom in nad potočkom, so se Frasovi preselili pred desetimi leti. Milena in Leon, ki sicer izvirata iz okolice Jurovskega Dola, sta namreč iskala parcelo na samem, kjer ni veliko sosedov in kjer te obdaja narava, in svoj dom, kjer so si zgradili novo hišo in vse kar potrebuje sodobna družina, so našli v bližini regionalne ceste, ki iz Benedikta pelje proti Sveti Trojici v Slovenskih goricah in naprej proti Ptuju. „Ideja za polže se je porodila tri leta nazaj, ko so pri očetu Leonu ugotovili, da ima za 0,8 cm premaknjeno križno vretence in hoteli smo prodati celotno posestvo. Ko so prišli prvi potencialni kupci so povedali, da bi kupili parcelo za gojenje polžev, ker ima posestvo popolne pogoje za to dejavnost. Na to se sprva nismo ozirali ampak smo takoj začeli iskati novo hišo, saj je bila naša hiša skoraj prodana. Prišel je nov kupec, ki je imel enako vizijo-gojenje polžev. Nato smo začeli razmišljati in odločili smo se da bomo mi gojili polže. Na začetku smo začeli s predelavo polžev v kulinarične namene in ker to področje kulinarike v Sloveniji ni razvito, smo to opustili. Nekega večera smo sedeli ob polžih in jih hranili, saj polži vsaj dan potrebujejo svežo zelenjavo (solata, paradižnik, blitva, oljna repica, brokoli, pesa...), zdrobljene žitarice tudi buče, ter razmišljali kaj naj naredimo z našo farmo", nam je razlagal podjetni Aljaž Fras.
Nekega večera je njegova Sara prijela polža in si ga položila na majhno ureznino, ki jo je imela na roki. Drugi dan je ureznina čudežno izginila. Takrat se jim je porodila ideja za polžjo kremo. Ker v Sloveniji ni kreme s polžjo slino, so imeli veliko težav, da so pridobili vse potrebne papirje za nemoteno proizvodnjo kreme. „Ker smo videli, da je v večini polžjih krem na tržišču nekje 5 % polžje sline, smo se mi odločili, da bomo odstopali od konkurence in dodali smo ji 40 % polžje sline, kar dela kremo Noela edinstveno in takšne še ni v Evropi. Ko smo si uredili proizvodnjo in vse dodatne stvari potrebne za izdelovanje kreme Noela, smo se prijavili na Štartaj Slovenija, kjer smo bili izbrani med osem inovativnih mladih podjetnikov. S sodelovanjem v tem šovu smo morali povečati proizvodnjo, ki se začne z večjim številom polžkov", pravi naš sogovornik.
Nihče doslej ni štel, koliko polžev imajo na svoji farmi, vendar pa jih je bilo na vrhuncu sezone okrog 400.000, morebiti tudi do pol milijona. „Morali smo tudi povečati količino pobrane sline, ki je je v normalnem delovnem dnevu 10 litrov. Pobiranje poteka ponoči, saj polžki v dnevni svetlobi ne plezajo in pridejo iz svoje hišice komaj zvečer in ob prisotnosti vlage. Vlago jim poustvarimo z veliko zalivanja, kjer nam izjemno prav pride naš teren, na katerem je prisotne veliko vode. Postopek pobiranja polžje sline je strogo varovana skrivnost, saj slino pobiramo na polžkom prijazen način, ki jim ne škoduje in po pobiranju sline normalno plezajo naprej. Po pobiranju pa polžke ločimo od ostalih, kjer počivajo 10-14 dni in si z obilnim zalivanjem in dohranjevanjem naberejo novih moči, da lahko naslednjič od vsakega polžka posebej dobimo 3-5 kapljic te izjemno kakovostne polžje sline. Polžja slina ima naravni izvor kolagena, hialuronske kisline, alantiona, elastana, vitaminov, proteinov in antioksidantov, v glavnem vsega kaj naša koža potrebuje".
Aljaž dodaja, da je njihova krema namenjena negi suhe, poškodovane kože, primerna je za vse tipe kože in je odlična za odstranitev mozoljev, aken, gubic, herpesa, strij in za nego glivičnih nohtov. Odlično regenerira kožo po britju in depilaciji, skratka čudežna krema za človeško kožo. „Ker je to velik projekt smo rabili nove pare rok za pomoč in zaposlili pet ljudi, ki nam pomagajo v proizvodnji, in povezali smo se z laboratorijem v tujini, ki nam nudi usluge, pri proizvodnji kreme po našem receptu, saj se mora tako kakovostna krema tudi proizvajati v visoko profesionalnem in nadzorovanem okolju. Prodaja kreme v vseh megamarketih Interspar po Sloveniji presega vsa pričakovanja. S sodelovanjem v projektu Štartaj Slovenija, kjer smo zmagali, smo si pridobili izjemno veliko število zadovoljnih uporabnikov, ki kar ne morejo verjeti učinkovitosti kreme Noela, saj se že po prvem nanosu pojavi občutek mehke, žametne kože, gubice pa začnejo izginjati že po nekaj tednih. Naša vizija pa je kar jasno začrtana. Leto 2018 bomo izkoristili za nabiranje izkušenj, morebitne širitve, ki je odvisna glede na povpraševanja na trgu in predvsem da bomo zagotavljali kakovostno kremo Noela, za naše zadovoljne uporabnike", nam je še zaupal Aljaž Fras.

Vso slino pobirajo ročno
Krema Noela, ki jo proizvaja družina Fras vsebuje kar 40 odstotkov polžje sline in kreme s tako visoko vsebnostjo polžje sline sploh ni na evropskem trgu. Njena učinkovitost je izjemno dobra in hitra, a pot do kreme Noela je dolga. Vse se začne ko odrasle polže dajo v njihovo naravno okolje, hranijo jih običajno čez vikend, tako da imajo med ponedeljkom in petkom veliko sline. Polži takrat začnejo s parjenjem, kar povzroča sproščanje sline. Slino pobirajo ročno, od vsakega polža dobijo pet solz. Vsakega posebej je potrebno prijeti in ga požgečkati. Kapljica na kapljico se hitro nabere. „Ljudje so super zadovoljni, ne morejo verjeti, da so lahko taki učinki po tako kratkem času uporabe," še pripoveduje Aljaž, ki dodaja, da so s proizvodnjo kreme začeli povsem brez oglaševanja. Vse je potekalo od ust do ust in dober glas se je hitro širil med zadovoljnimi strankami.

„Slučajno sem imela na roki eno ureznino. Polžev se ne bojim, zato sem si ga dala gor. In naslednji dan se zbudim - ureznine ni več! Pa pravim Aljažu, glej to, zacelilo se je! Šele nato smo raziskali in ugotovili, da polži tako dobro obnavljajo kožo. Na spletu so mi bile te reklame o polžjih kremah nadležne, vedno sem se pritoževala nad njimi. Nato pa je Aljaž prišel do ideje - imamo polže, zakaj ne bi delali take kreme tudi mi," je pripovedovala Sara, ki je očitno ena „botric" novega podjetniškega uspeha iz Slovenskih goric.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Mnogi molzejo krave, ovce, koze..., Frasovi pa polže