Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Vabilo na 7. prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje

KolesarjenjeTudi letos je prva sobota v mesecu juliju že 7. leto zapovrstjo v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni namenjena kolesarjenju. V sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni prireja župnija Gornja Radgona tradicionalno prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje, ki bo letos v soboto 6. julija s startom izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob 6.00 uri. Ljubitelje rekreacijskega kolesarjenja vabimo da se nam tudi letos pridružijo na tradicionalnem » Prijateljskem rekreacijskem kolesarjenju«, ko bomo dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Letošnja trasa je načrtovana s startom izpred Trstenjakovega doma, kjer nas bo odpremil z blagoslovom za srečno in varno pot župnik Franc Hozjan.

Rekreacijsko kolesarjenje

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mnogi molzejo krave, ovce, koze..., Frasovi pa polže

 

Družina Fras iz Slovenskih goric, z vzrejo do pol milijona polžev in s čudežno kremo iz polžje sline opozarja nase - hobi je postal donosna dejavnost

Farma polževDejavnost, s katero se ukvarja štiričlanska družini Fras, je gotovo prava redkost, ne le v Sloveniji temveč po svetu sploh. Oče Leon, mama Milena, sin Aljaž in njegova partnerka Sara Jodl, se verjeli ali ne, ukvarjajo z vzrejo polžev in proizvajajo kremo s polžjo slino. Tako se je izkazalo, da v Slovenskih goricah „molzejo" polže, medtem, ko drugje običajno molzejo krave, koze, ovce, oslice, kobile ipd. S tem je njihov hobi prerasel v posel, kajti potrošniki postajajo navdušeni nad njihovo kremo s polžjo slino Noela, in povpraševanje je vse večje. Krema s polžjo slino Noela, v kombinaciji z jojobinim oljem, shea maslom in čebeljim voskom nudi izjemno regeneracijsko nego in občutek mehke kože, zato ne preseneča, da se zanj zanima vedno več strank.

Kot nam je povedal „prvi izmed enakih" Aljaž, je podjetje Noela d.o.o. na novo ustanovljeno družinsko podjetje, ki ga sestavljajo Aljaž, Leon, Milena Fras in Aljaževa partnerka Sara Jodl. Pred gojenjem polžev, so imeli vsi svojo službo, Aljaž je bil kuhar v Avstriji, Leon mesar v Avstriji, Sara vzgojiteljica v domačem kraju, Milena pa je bila doma in skrbela za hišo in vsa opravila vezana na to.
V čudovito vasico Trotkovo pri Benediktu, tik pod gozdičkom in nad potočkom, so se Frasovi preselili pred desetimi leti. Milena in Leon, ki sicer izvirata iz okolice Jurovskega Dola, sta namreč iskala parcelo na samem, kjer ni veliko sosedov in kjer te obdaja narava, in svoj dom, kjer so si zgradili novo hišo in vse kar potrebuje sodobna družina, so našli v bližini regionalne ceste, ki iz Benedikta pelje proti Sveti Trojici v Slovenskih goricah in naprej proti Ptuju. „Ideja za polže se je porodila tri leta nazaj, ko so pri očetu Leonu ugotovili, da ima za 0,8 cm premaknjeno križno vretence in hoteli smo prodati celotno posestvo. Ko so prišli prvi potencialni kupci so povedali, da bi kupili parcelo za gojenje polžev, ker ima posestvo popolne pogoje za to dejavnost. Na to se sprva nismo ozirali ampak smo takoj začeli iskati novo hišo, saj je bila naša hiša skoraj prodana. Prišel je nov kupec, ki je imel enako vizijo-gojenje polžev. Nato smo začeli razmišljati in odločili smo se da bomo mi gojili polže. Na začetku smo začeli s predelavo polžev v kulinarične namene in ker to področje kulinarike v Sloveniji ni razvito, smo to opustili. Nekega večera smo sedeli ob polžih in jih hranili, saj polži vsaj dan potrebujejo svežo zelenjavo (solata, paradižnik, blitva, oljna repica, brokoli, pesa...), zdrobljene žitarice tudi buče, ter razmišljali kaj naj naredimo z našo farmo", nam je razlagal podjetni Aljaž Fras.
Nekega večera je njegova Sara prijela polža in si ga položila na majhno ureznino, ki jo je imela na roki. Drugi dan je ureznina čudežno izginila. Takrat se jim je porodila ideja za polžjo kremo. Ker v Sloveniji ni kreme s polžjo slino, so imeli veliko težav, da so pridobili vse potrebne papirje za nemoteno proizvodnjo kreme. „Ker smo videli, da je v večini polžjih krem na tržišču nekje 5 % polžje sline, smo se mi odločili, da bomo odstopali od konkurence in dodali smo ji 40 % polžje sline, kar dela kremo Noela edinstveno in takšne še ni v Evropi. Ko smo si uredili proizvodnjo in vse dodatne stvari potrebne za izdelovanje kreme Noela, smo se prijavili na Štartaj Slovenija, kjer smo bili izbrani med osem inovativnih mladih podjetnikov. S sodelovanjem v tem šovu smo morali povečati proizvodnjo, ki se začne z večjim številom polžkov", pravi naš sogovornik.
Nihče doslej ni štel, koliko polžev imajo na svoji farmi, vendar pa jih je bilo na vrhuncu sezone okrog 400.000, morebiti tudi do pol milijona. „Morali smo tudi povečati količino pobrane sline, ki je je v normalnem delovnem dnevu 10 litrov. Pobiranje poteka ponoči, saj polžki v dnevni svetlobi ne plezajo in pridejo iz svoje hišice komaj zvečer in ob prisotnosti vlage. Vlago jim poustvarimo z veliko zalivanja, kjer nam izjemno prav pride naš teren, na katerem je prisotne veliko vode. Postopek pobiranja polžje sline je strogo varovana skrivnost, saj slino pobiramo na polžkom prijazen način, ki jim ne škoduje in po pobiranju sline normalno plezajo naprej. Po pobiranju pa polžke ločimo od ostalih, kjer počivajo 10-14 dni in si z obilnim zalivanjem in dohranjevanjem naberejo novih moči, da lahko naslednjič od vsakega polžka posebej dobimo 3-5 kapljic te izjemno kakovostne polžje sline. Polžja slina ima naravni izvor kolagena, hialuronske kisline, alantiona, elastana, vitaminov, proteinov in antioksidantov, v glavnem vsega kaj naša koža potrebuje".
Aljaž dodaja, da je njihova krema namenjena negi suhe, poškodovane kože, primerna je za vse tipe kože in je odlična za odstranitev mozoljev, aken, gubic, herpesa, strij in za nego glivičnih nohtov. Odlično regenerira kožo po britju in depilaciji, skratka čudežna krema za človeško kožo. „Ker je to velik projekt smo rabili nove pare rok za pomoč in zaposlili pet ljudi, ki nam pomagajo v proizvodnji, in povezali smo se z laboratorijem v tujini, ki nam nudi usluge, pri proizvodnji kreme po našem receptu, saj se mora tako kakovostna krema tudi proizvajati v visoko profesionalnem in nadzorovanem okolju. Prodaja kreme v vseh megamarketih Interspar po Sloveniji presega vsa pričakovanja. S sodelovanjem v projektu Štartaj Slovenija, kjer smo zmagali, smo si pridobili izjemno veliko število zadovoljnih uporabnikov, ki kar ne morejo verjeti učinkovitosti kreme Noela, saj se že po prvem nanosu pojavi občutek mehke, žametne kože, gubice pa začnejo izginjati že po nekaj tednih. Naša vizija pa je kar jasno začrtana. Leto 2018 bomo izkoristili za nabiranje izkušenj, morebitne širitve, ki je odvisna glede na povpraševanja na trgu in predvsem da bomo zagotavljali kakovostno kremo Noela, za naše zadovoljne uporabnike", nam je še zaupal Aljaž Fras.

Vso slino pobirajo ročno
Krema Noela, ki jo proizvaja družina Fras vsebuje kar 40 odstotkov polžje sline in kreme s tako visoko vsebnostjo polžje sline sploh ni na evropskem trgu. Njena učinkovitost je izjemno dobra in hitra, a pot do kreme Noela je dolga. Vse se začne ko odrasle polže dajo v njihovo naravno okolje, hranijo jih običajno čez vikend, tako da imajo med ponedeljkom in petkom veliko sline. Polži takrat začnejo s parjenjem, kar povzroča sproščanje sline. Slino pobirajo ročno, od vsakega polža dobijo pet solz. Vsakega posebej je potrebno prijeti in ga požgečkati. Kapljica na kapljico se hitro nabere. „Ljudje so super zadovoljni, ne morejo verjeti, da so lahko taki učinki po tako kratkem času uporabe," še pripoveduje Aljaž, ki dodaja, da so s proizvodnjo kreme začeli povsem brez oglaševanja. Vse je potekalo od ust do ust in dober glas se je hitro širil med zadovoljnimi strankami.

„Slučajno sem imela na roki eno ureznino. Polžev se ne bojim, zato sem si ga dala gor. In naslednji dan se zbudim - ureznine ni več! Pa pravim Aljažu, glej to, zacelilo se je! Šele nato smo raziskali in ugotovili, da polži tako dobro obnavljajo kožo. Na spletu so mi bile te reklame o polžjih kremah nadležne, vedno sem se pritoževala nad njimi. Nato pa je Aljaž prišel do ideje - imamo polže, zakaj ne bi delali take kreme tudi mi," je pripovedovala Sara, ki je očitno ena „botric" novega podjetniškega uspeha iz Slovenskih goric.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Mnogi molzejo krave, ovce, koze..., Frasovi pa polže