„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mnogi molzejo krave, ovce, koze..., Frasovi pa polže

 

Družina Fras iz Slovenskih goric, z vzrejo do pol milijona polžev in s čudežno kremo iz polžje sline opozarja nase - hobi je postal donosna dejavnost

Farma polževDejavnost, s katero se ukvarja štiričlanska družini Fras, je gotovo prava redkost, ne le v Sloveniji temveč po svetu sploh. Oče Leon, mama Milena, sin Aljaž in njegova partnerka Sara Jodl, se verjeli ali ne, ukvarjajo z vzrejo polžev in proizvajajo kremo s polžjo slino. Tako se je izkazalo, da v Slovenskih goricah „molzejo" polže, medtem, ko drugje običajno molzejo krave, koze, ovce, oslice, kobile ipd. S tem je njihov hobi prerasel v posel, kajti potrošniki postajajo navdušeni nad njihovo kremo s polžjo slino Noela, in povpraševanje je vse večje. Krema s polžjo slino Noela, v kombinaciji z jojobinim oljem, shea maslom in čebeljim voskom nudi izjemno regeneracijsko nego in občutek mehke kože, zato ne preseneča, da se zanj zanima vedno več strank.

Kot nam je povedal „prvi izmed enakih" Aljaž, je podjetje Noela d.o.o. na novo ustanovljeno družinsko podjetje, ki ga sestavljajo Aljaž, Leon, Milena Fras in Aljaževa partnerka Sara Jodl. Pred gojenjem polžev, so imeli vsi svojo službo, Aljaž je bil kuhar v Avstriji, Leon mesar v Avstriji, Sara vzgojiteljica v domačem kraju, Milena pa je bila doma in skrbela za hišo in vsa opravila vezana na to.
V čudovito vasico Trotkovo pri Benediktu, tik pod gozdičkom in nad potočkom, so se Frasovi preselili pred desetimi leti. Milena in Leon, ki sicer izvirata iz okolice Jurovskega Dola, sta namreč iskala parcelo na samem, kjer ni veliko sosedov in kjer te obdaja narava, in svoj dom, kjer so si zgradili novo hišo in vse kar potrebuje sodobna družina, so našli v bližini regionalne ceste, ki iz Benedikta pelje proti Sveti Trojici v Slovenskih goricah in naprej proti Ptuju. „Ideja za polže se je porodila tri leta nazaj, ko so pri očetu Leonu ugotovili, da ima za 0,8 cm premaknjeno križno vretence in hoteli smo prodati celotno posestvo. Ko so prišli prvi potencialni kupci so povedali, da bi kupili parcelo za gojenje polžev, ker ima posestvo popolne pogoje za to dejavnost. Na to se sprva nismo ozirali ampak smo takoj začeli iskati novo hišo, saj je bila naša hiša skoraj prodana. Prišel je nov kupec, ki je imel enako vizijo-gojenje polžev. Nato smo začeli razmišljati in odločili smo se da bomo mi gojili polže. Na začetku smo začeli s predelavo polžev v kulinarične namene in ker to področje kulinarike v Sloveniji ni razvito, smo to opustili. Nekega večera smo sedeli ob polžih in jih hranili, saj polži vsaj dan potrebujejo svežo zelenjavo (solata, paradižnik, blitva, oljna repica, brokoli, pesa...), zdrobljene žitarice tudi buče, ter razmišljali kaj naj naredimo z našo farmo", nam je razlagal podjetni Aljaž Fras.
Nekega večera je njegova Sara prijela polža in si ga položila na majhno ureznino, ki jo je imela na roki. Drugi dan je ureznina čudežno izginila. Takrat se jim je porodila ideja za polžjo kremo. Ker v Sloveniji ni kreme s polžjo slino, so imeli veliko težav, da so pridobili vse potrebne papirje za nemoteno proizvodnjo kreme. „Ker smo videli, da je v večini polžjih krem na tržišču nekje 5 % polžje sline, smo se mi odločili, da bomo odstopali od konkurence in dodali smo ji 40 % polžje sline, kar dela kremo Noela edinstveno in takšne še ni v Evropi. Ko smo si uredili proizvodnjo in vse dodatne stvari potrebne za izdelovanje kreme Noela, smo se prijavili na Štartaj Slovenija, kjer smo bili izbrani med osem inovativnih mladih podjetnikov. S sodelovanjem v tem šovu smo morali povečati proizvodnjo, ki se začne z večjim številom polžkov", pravi naš sogovornik.
Nihče doslej ni štel, koliko polžev imajo na svoji farmi, vendar pa jih je bilo na vrhuncu sezone okrog 400.000, morebiti tudi do pol milijona. „Morali smo tudi povečati količino pobrane sline, ki je je v normalnem delovnem dnevu 10 litrov. Pobiranje poteka ponoči, saj polžki v dnevni svetlobi ne plezajo in pridejo iz svoje hišice komaj zvečer in ob prisotnosti vlage. Vlago jim poustvarimo z veliko zalivanja, kjer nam izjemno prav pride naš teren, na katerem je prisotne veliko vode. Postopek pobiranja polžje sline je strogo varovana skrivnost, saj slino pobiramo na polžkom prijazen način, ki jim ne škoduje in po pobiranju sline normalno plezajo naprej. Po pobiranju pa polžke ločimo od ostalih, kjer počivajo 10-14 dni in si z obilnim zalivanjem in dohranjevanjem naberejo novih moči, da lahko naslednjič od vsakega polžka posebej dobimo 3-5 kapljic te izjemno kakovostne polžje sline. Polžja slina ima naravni izvor kolagena, hialuronske kisline, alantiona, elastana, vitaminov, proteinov in antioksidantov, v glavnem vsega kaj naša koža potrebuje".
Aljaž dodaja, da je njihova krema namenjena negi suhe, poškodovane kože, primerna je za vse tipe kože in je odlična za odstranitev mozoljev, aken, gubic, herpesa, strij in za nego glivičnih nohtov. Odlično regenerira kožo po britju in depilaciji, skratka čudežna krema za človeško kožo. „Ker je to velik projekt smo rabili nove pare rok za pomoč in zaposlili pet ljudi, ki nam pomagajo v proizvodnji, in povezali smo se z laboratorijem v tujini, ki nam nudi usluge, pri proizvodnji kreme po našem receptu, saj se mora tako kakovostna krema tudi proizvajati v visoko profesionalnem in nadzorovanem okolju. Prodaja kreme v vseh megamarketih Interspar po Sloveniji presega vsa pričakovanja. S sodelovanjem v projektu Štartaj Slovenija, kjer smo zmagali, smo si pridobili izjemno veliko število zadovoljnih uporabnikov, ki kar ne morejo verjeti učinkovitosti kreme Noela, saj se že po prvem nanosu pojavi občutek mehke, žametne kože, gubice pa začnejo izginjati že po nekaj tednih. Naša vizija pa je kar jasno začrtana. Leto 2018 bomo izkoristili za nabiranje izkušenj, morebitne širitve, ki je odvisna glede na povpraševanja na trgu in predvsem da bomo zagotavljali kakovostno kremo Noela, za naše zadovoljne uporabnike", nam je še zaupal Aljaž Fras.

Vso slino pobirajo ročno
Krema Noela, ki jo proizvaja družina Fras vsebuje kar 40 odstotkov polžje sline in kreme s tako visoko vsebnostjo polžje sline sploh ni na evropskem trgu. Njena učinkovitost je izjemno dobra in hitra, a pot do kreme Noela je dolga. Vse se začne ko odrasle polže dajo v njihovo naravno okolje, hranijo jih običajno čez vikend, tako da imajo med ponedeljkom in petkom veliko sline. Polži takrat začnejo s parjenjem, kar povzroča sproščanje sline. Slino pobirajo ročno, od vsakega polža dobijo pet solz. Vsakega posebej je potrebno prijeti in ga požgečkati. Kapljica na kapljico se hitro nabere. „Ljudje so super zadovoljni, ne morejo verjeti, da so lahko taki učinki po tako kratkem času uporabe," še pripoveduje Aljaž, ki dodaja, da so s proizvodnjo kreme začeli povsem brez oglaševanja. Vse je potekalo od ust do ust in dober glas se je hitro širil med zadovoljnimi strankami.

„Slučajno sem imela na roki eno ureznino. Polžev se ne bojim, zato sem si ga dala gor. In naslednji dan se zbudim - ureznine ni več! Pa pravim Aljažu, glej to, zacelilo se je! Šele nato smo raziskali in ugotovili, da polži tako dobro obnavljajo kožo. Na spletu so mi bile te reklame o polžjih kremah nadležne, vedno sem se pritoževala nad njimi. Nato pa je Aljaž prišel do ideje - imamo polže, zakaj ne bi delali take kreme tudi mi," je pripovedovala Sara, ki je očitno ena „botric" novega podjetniškega uspeha iz Slovenskih goric.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Mnogi molzejo krave, ovce, koze..., Frasovi pa polže