Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mnogi molzejo krave, ovce, koze..., Frasovi pa polže

 

Družina Fras iz Slovenskih goric, z vzrejo do pol milijona polžev in s čudežno kremo iz polžje sline opozarja nase - hobi je postal donosna dejavnost

Farma polževDejavnost, s katero se ukvarja štiričlanska družini Fras, je gotovo prava redkost, ne le v Sloveniji temveč po svetu sploh. Oče Leon, mama Milena, sin Aljaž in njegova partnerka Sara Jodl, se verjeli ali ne, ukvarjajo z vzrejo polžev in proizvajajo kremo s polžjo slino. Tako se je izkazalo, da v Slovenskih goricah „molzejo" polže, medtem, ko drugje običajno molzejo krave, koze, ovce, oslice, kobile ipd. S tem je njihov hobi prerasel v posel, kajti potrošniki postajajo navdušeni nad njihovo kremo s polžjo slino Noela, in povpraševanje je vse večje. Krema s polžjo slino Noela, v kombinaciji z jojobinim oljem, shea maslom in čebeljim voskom nudi izjemno regeneracijsko nego in občutek mehke kože, zato ne preseneča, da se zanj zanima vedno več strank.

Kot nam je povedal „prvi izmed enakih" Aljaž, je podjetje Noela d.o.o. na novo ustanovljeno družinsko podjetje, ki ga sestavljajo Aljaž, Leon, Milena Fras in Aljaževa partnerka Sara Jodl. Pred gojenjem polžev, so imeli vsi svojo službo, Aljaž je bil kuhar v Avstriji, Leon mesar v Avstriji, Sara vzgojiteljica v domačem kraju, Milena pa je bila doma in skrbela za hišo in vsa opravila vezana na to.
V čudovito vasico Trotkovo pri Benediktu, tik pod gozdičkom in nad potočkom, so se Frasovi preselili pred desetimi leti. Milena in Leon, ki sicer izvirata iz okolice Jurovskega Dola, sta namreč iskala parcelo na samem, kjer ni veliko sosedov in kjer te obdaja narava, in svoj dom, kjer so si zgradili novo hišo in vse kar potrebuje sodobna družina, so našli v bližini regionalne ceste, ki iz Benedikta pelje proti Sveti Trojici v Slovenskih goricah in naprej proti Ptuju. „Ideja za polže se je porodila tri leta nazaj, ko so pri očetu Leonu ugotovili, da ima za 0,8 cm premaknjeno križno vretence in hoteli smo prodati celotno posestvo. Ko so prišli prvi potencialni kupci so povedali, da bi kupili parcelo za gojenje polžev, ker ima posestvo popolne pogoje za to dejavnost. Na to se sprva nismo ozirali ampak smo takoj začeli iskati novo hišo, saj je bila naša hiša skoraj prodana. Prišel je nov kupec, ki je imel enako vizijo-gojenje polžev. Nato smo začeli razmišljati in odločili smo se da bomo mi gojili polže. Na začetku smo začeli s predelavo polžev v kulinarične namene in ker to področje kulinarike v Sloveniji ni razvito, smo to opustili. Nekega večera smo sedeli ob polžih in jih hranili, saj polži vsaj dan potrebujejo svežo zelenjavo (solata, paradižnik, blitva, oljna repica, brokoli, pesa...), zdrobljene žitarice tudi buče, ter razmišljali kaj naj naredimo z našo farmo", nam je razlagal podjetni Aljaž Fras.
Nekega večera je njegova Sara prijela polža in si ga položila na majhno ureznino, ki jo je imela na roki. Drugi dan je ureznina čudežno izginila. Takrat se jim je porodila ideja za polžjo kremo. Ker v Sloveniji ni kreme s polžjo slino, so imeli veliko težav, da so pridobili vse potrebne papirje za nemoteno proizvodnjo kreme. „Ker smo videli, da je v večini polžjih krem na tržišču nekje 5 % polžje sline, smo se mi odločili, da bomo odstopali od konkurence in dodali smo ji 40 % polžje sline, kar dela kremo Noela edinstveno in takšne še ni v Evropi. Ko smo si uredili proizvodnjo in vse dodatne stvari potrebne za izdelovanje kreme Noela, smo se prijavili na Štartaj Slovenija, kjer smo bili izbrani med osem inovativnih mladih podjetnikov. S sodelovanjem v tem šovu smo morali povečati proizvodnjo, ki se začne z večjim številom polžkov", pravi naš sogovornik.
Nihče doslej ni štel, koliko polžev imajo na svoji farmi, vendar pa jih je bilo na vrhuncu sezone okrog 400.000, morebiti tudi do pol milijona. „Morali smo tudi povečati količino pobrane sline, ki je je v normalnem delovnem dnevu 10 litrov. Pobiranje poteka ponoči, saj polžki v dnevni svetlobi ne plezajo in pridejo iz svoje hišice komaj zvečer in ob prisotnosti vlage. Vlago jim poustvarimo z veliko zalivanja, kjer nam izjemno prav pride naš teren, na katerem je prisotne veliko vode. Postopek pobiranja polžje sline je strogo varovana skrivnost, saj slino pobiramo na polžkom prijazen način, ki jim ne škoduje in po pobiranju sline normalno plezajo naprej. Po pobiranju pa polžke ločimo od ostalih, kjer počivajo 10-14 dni in si z obilnim zalivanjem in dohranjevanjem naberejo novih moči, da lahko naslednjič od vsakega polžka posebej dobimo 3-5 kapljic te izjemno kakovostne polžje sline. Polžja slina ima naravni izvor kolagena, hialuronske kisline, alantiona, elastana, vitaminov, proteinov in antioksidantov, v glavnem vsega kaj naša koža potrebuje".
Aljaž dodaja, da je njihova krema namenjena negi suhe, poškodovane kože, primerna je za vse tipe kože in je odlična za odstranitev mozoljev, aken, gubic, herpesa, strij in za nego glivičnih nohtov. Odlično regenerira kožo po britju in depilaciji, skratka čudežna krema za človeško kožo. „Ker je to velik projekt smo rabili nove pare rok za pomoč in zaposlili pet ljudi, ki nam pomagajo v proizvodnji, in povezali smo se z laboratorijem v tujini, ki nam nudi usluge, pri proizvodnji kreme po našem receptu, saj se mora tako kakovostna krema tudi proizvajati v visoko profesionalnem in nadzorovanem okolju. Prodaja kreme v vseh megamarketih Interspar po Sloveniji presega vsa pričakovanja. S sodelovanjem v projektu Štartaj Slovenija, kjer smo zmagali, smo si pridobili izjemno veliko število zadovoljnih uporabnikov, ki kar ne morejo verjeti učinkovitosti kreme Noela, saj se že po prvem nanosu pojavi občutek mehke, žametne kože, gubice pa začnejo izginjati že po nekaj tednih. Naša vizija pa je kar jasno začrtana. Leto 2018 bomo izkoristili za nabiranje izkušenj, morebitne širitve, ki je odvisna glede na povpraševanja na trgu in predvsem da bomo zagotavljali kakovostno kremo Noela, za naše zadovoljne uporabnike", nam je še zaupal Aljaž Fras.

Vso slino pobirajo ročno
Krema Noela, ki jo proizvaja družina Fras vsebuje kar 40 odstotkov polžje sline in kreme s tako visoko vsebnostjo polžje sline sploh ni na evropskem trgu. Njena učinkovitost je izjemno dobra in hitra, a pot do kreme Noela je dolga. Vse se začne ko odrasle polže dajo v njihovo naravno okolje, hranijo jih običajno čez vikend, tako da imajo med ponedeljkom in petkom veliko sline. Polži takrat začnejo s parjenjem, kar povzroča sproščanje sline. Slino pobirajo ročno, od vsakega polža dobijo pet solz. Vsakega posebej je potrebno prijeti in ga požgečkati. Kapljica na kapljico se hitro nabere. „Ljudje so super zadovoljni, ne morejo verjeti, da so lahko taki učinki po tako kratkem času uporabe," še pripoveduje Aljaž, ki dodaja, da so s proizvodnjo kreme začeli povsem brez oglaševanja. Vse je potekalo od ust do ust in dober glas se je hitro širil med zadovoljnimi strankami.

„Slučajno sem imela na roki eno ureznino. Polžev se ne bojim, zato sem si ga dala gor. In naslednji dan se zbudim - ureznine ni več! Pa pravim Aljažu, glej to, zacelilo se je! Šele nato smo raziskali in ugotovili, da polži tako dobro obnavljajo kožo. Na spletu so mi bile te reklame o polžjih kremah nadležne, vedno sem se pritoževala nad njimi. Nato pa je Aljaž prišel do ideje - imamo polže, zakaj ne bi delali take kreme tudi mi," je pripovedovala Sara, ki je očitno ena „botric" novega podjetniškega uspeha iz Slovenskih goric.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Mnogi molzejo krave, ovce, koze..., Frasovi pa polže