Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ferdinand Rantaša (95) predstavlja svoje radie

 

Prleški izumitelj in zbiratelj ob noči muzejev v radgonskem špitalu

Za radijski sprejemnik si lahko kupil parcelo za hišo

Radii Ferdinanda RantašeTudi letos je sredi junija potekala vseslovenska prireditev „Noč muzejev", s katero so muzeji in galerije želeli širši javnosti predstaviti kulturno dediščino Slovenije. Aktivnostim ob dogodku, ki je letos potekal že šestnajsto leto in prvo pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije, se je pridružilo kar 59 krajev in 71 kulturnih ustanov iz cele Slovenije. Tudi v Pomurju so se lahko obiskovalci odpravili na ogled zanimivih razstav, ali se udeležili strokovnih vodstev po razstavah, predavanj ali otvoritev. Nekaj posebnega se je odvijalo v muzeju Špital v Gornji Radgoni, kjer so odprli razstavo Radii iz cikla Zbiralci, na kateri predstavljajo nekaj najbolj zanimivih radijev iz bogate zbirke 95 – letnega Ferdinanda Rantaše.

Trenutno jih ima okoli 110, nekoč pa jih je bilo že več kot 300. Kot je ob otvoritvi razstave povedala njena avtorica Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, se je v petdesetih letih 20. stoletja začela elektrifikacija podeželja na skrajnjem severovzhodu države, kar so mnogi sprejeli prijazneje kot kasneje telefone. „Prvotno je bila elektrika uporabljena v gospodinjstvih za razsvetljavo, le posamezniki so jo uporabljali tudi za pogon kmetijskih strojev. Radie so prva gospodinjstva začela kupovati v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, televizorje 20 let kasneje. Ti aparati so postali prostor druženja, saj so se ob radiu in televizorju družili tudi ostali vaščani. „Ferdinand Rantaša, rojen 8.1.1923 se je sicer izučil za avtomehanika in popravljalca pranih kotlov oz. lokomobil, in sicer pri znanem mojstru avtomehaniku Kozarju v Gornji Radgoni. Iz te zaplenjene delavnice, je nastal Avtoremont, pozneje Avtoradgona, oz. današnji Arcont. Kot pomočnik avtomehanične stroke je hitro napredoval. Nekaj časa je kot pomočnik delal pri svojem mojstru Kozarju. Kot avtomehanik je med 2. svetovno vojno delal v graški tovarni Puch. Po vojni se je vrnil v Gornjo Radgono, kjer si je v družinski hiši uredil radijsko delavnico. Ferdinand se je okrog leta 1950 pripeljal s svojim prvim avtomobilom Stayer Baby, iz mesta na podeželje. Prvi avto je sam izdelal okrog leta 1956 in to iz posameznih delov, ki jih je kupoval v Mariboru in Gradcu; za luči je uporabil predelane steklenice parfuma. Še nedokončani avto je odkupil v Sloveniji živeči Američan in z denarjem si je mojster kupil hišo v Mariboru. V petdesetih letih 20. stoletja je izdelal manjši električni avto, s katerim se je vozil njegov sin. Kamor sta prišla je bilo veliko začudenih gledalcev, saj so verjeli, da otrok nožno poganja avto. Električni avto je dosegel 40 km/h".
V Elradu, katerega ustanovitelj je bil, je Ferdinand kot radiotehnik po 2. sv. vojni začel izdelovati radijske aparate. Sam je radie izdeloval tudi doma; posamezne dele je kupoval v Mariboru in Gradcu. Leseno ohišje mu je izdeloval radgonski mizarski mojster Mesarič. Prvi radio je izdelal ko je bil star 25 let. Za radio, ki ga je izdelal in prodal, si je kupil gradbeno parcelo v Radencih, kar pove, kako vreden je nekoč bil radio. Malokdo si je lahko kupil radio, v trgovinah so bili zelo dragi, pa tudi malo jih je bilo. Večji kmetje, na podeželju, so imeli že radie na baterije, ki jih je bilo potrebno po treh tednih menjati oziroma na novo napolniti. Zato je eden izmed njih Ferdinandu od veselja, da radio zopet dela, vsakič, ko mu je prišel napolniti baterijo, v zahvalo del zaseko in klobase. Nekoč, za praznik 1. maja je iz svojega radia ozvočil mesto, saj je na svojem kolesu na krmilo – balanci prevažal in poslušal prenosni radio na baterije, kuferradio. Ko je začel popravljati radie in jih izdelovati, jih je začel tudi zbirati. V svoji zbirki jih trenutno ima približno 110, med njimi tudi radio, ki ga je izdelal sam. Nekoč pa jih je imel nad 300.
Sicer pa, gotovo so vsaj na severovzhodu države redki ljudje s tako bogato in pestro življenjsko potjo, kot je to primer s Ferdinandom Rantašo, ki jesen življenja preživlja v prleški vasici Drakovci, in ki je v začetku leta vstopil v 96-letnico plodnega in ustvarjalnega življenja. Njegovo ustvarjalnost in konjičke poznajo mnogi, predvsem starejši ljudje iz slovenske in avstrijske Štajerske, iz Pomurja in tudi od drugod. Posebej so pomembni njegovi dosežki na področju ohranjanja kulturne dediščine, najbrž pa le redki vedo, da je prav Ferdinand Rantaša eden ustanoviteljev nekoč radgonskega gospodarskega velikana Elrada. Seveda je zraven še veliko drugih dosežkov človeka, ki danes živi ob rojstni hiši, sedaj hiški-muzeju, v lepi hiši s sinovo družino. Veliko je zanimivih zgodb iz Ferdovega življenja, saj ga med drugim imenujejo tudi „Prleški Tesla". Dokaj vitalnega Prleka, ki mu nekoliko pešata le sluh in vid, je nekoliko prizadelo, ko so mu prepovedali voziti, saj se je še kakšno leto nazaj, brez vseh ovir, s svojim dobrih 30 let starim mercedesom, odpeljal ne le do Radgone, temveč tudi do Maribora ali Gradca. Sam je sicer obnovil, posodobil in vozil nad 250 starodobnikov najrazličnejših znamk, od mopedov, do motorjev in avtomobilov...
Ferdinand Rantaša je obiskoval OŠ pri Mali Nedelji. Starša sta imela srednje veliko posest, saj so redili živino, imeli pa so tudi konje. V hiši, h kateri je spadal tudi mlin v Biserjanah, se je rodilo pet otrok. Ker je imel oče tudi kovaško-ključavničarsko delavnico, je Ferdinand ob delu z očetom v delavnici dobil navdušenje za mehanikarski poklic... Tudi sedaj, ko je že 35 let v pokoju del svojega prostega časa namenja zbirki starih motorjev in radijskih sprejemnikov. Z motorji je bil povezan celo življenje. Spomini nanje so ostali v njegovi glavi in tudi na fotografijah. Ostala so tudi mnoga priznanja in nagrade, ki jih je prejemal doma in po svetu. Ferdo se spominja tudi številnih zmag na moto dirkah, in zanimiva je anekdota nastala leta 1952, ko je osvojil tri prva mesta na dirki na Cvenu. Vozil je motor DKW 350, ki si ga je priredil za dirke. Ko je domov prinesel tri lovorove vence, ki jih je dobil kot trikratni zmagovalec, mu je žena dejala: »Kaj nisi imel kakšne boljše ideje, da bi kupil kaj boljšega, ne pa te lovorove vence«. Seveda revica ni vedela, da gre za nagrade za zmagovalce...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Ferdinand Rantaša (95) predstavlja svoje radie