Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ferdinand Rantaša (95) predstavlja svoje radie

 

Prleški izumitelj in zbiratelj ob noči muzejev v radgonskem špitalu

Za radijski sprejemnik si lahko kupil parcelo za hišo

Radii Ferdinanda RantašeTudi letos je sredi junija potekala vseslovenska prireditev „Noč muzejev", s katero so muzeji in galerije želeli širši javnosti predstaviti kulturno dediščino Slovenije. Aktivnostim ob dogodku, ki je letos potekal že šestnajsto leto in prvo pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije, se je pridružilo kar 59 krajev in 71 kulturnih ustanov iz cele Slovenije. Tudi v Pomurju so se lahko obiskovalci odpravili na ogled zanimivih razstav, ali se udeležili strokovnih vodstev po razstavah, predavanj ali otvoritev. Nekaj posebnega se je odvijalo v muzeju Špital v Gornji Radgoni, kjer so odprli razstavo Radii iz cikla Zbiralci, na kateri predstavljajo nekaj najbolj zanimivih radijev iz bogate zbirke 95 – letnega Ferdinanda Rantaše.

Trenutno jih ima okoli 110, nekoč pa jih je bilo že več kot 300. Kot je ob otvoritvi razstave povedala njena avtorica Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, se je v petdesetih letih 20. stoletja začela elektrifikacija podeželja na skrajnjem severovzhodu države, kar so mnogi sprejeli prijazneje kot kasneje telefone. „Prvotno je bila elektrika uporabljena v gospodinjstvih za razsvetljavo, le posamezniki so jo uporabljali tudi za pogon kmetijskih strojev. Radie so prva gospodinjstva začela kupovati v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, televizorje 20 let kasneje. Ti aparati so postali prostor druženja, saj so se ob radiu in televizorju družili tudi ostali vaščani. „Ferdinand Rantaša, rojen 8.1.1923 se je sicer izučil za avtomehanika in popravljalca pranih kotlov oz. lokomobil, in sicer pri znanem mojstru avtomehaniku Kozarju v Gornji Radgoni. Iz te zaplenjene delavnice, je nastal Avtoremont, pozneje Avtoradgona, oz. današnji Arcont. Kot pomočnik avtomehanične stroke je hitro napredoval. Nekaj časa je kot pomočnik delal pri svojem mojstru Kozarju. Kot avtomehanik je med 2. svetovno vojno delal v graški tovarni Puch. Po vojni se je vrnil v Gornjo Radgono, kjer si je v družinski hiši uredil radijsko delavnico. Ferdinand se je okrog leta 1950 pripeljal s svojim prvim avtomobilom Stayer Baby, iz mesta na podeželje. Prvi avto je sam izdelal okrog leta 1956 in to iz posameznih delov, ki jih je kupoval v Mariboru in Gradcu; za luči je uporabil predelane steklenice parfuma. Še nedokončani avto je odkupil v Sloveniji živeči Američan in z denarjem si je mojster kupil hišo v Mariboru. V petdesetih letih 20. stoletja je izdelal manjši električni avto, s katerim se je vozil njegov sin. Kamor sta prišla je bilo veliko začudenih gledalcev, saj so verjeli, da otrok nožno poganja avto. Električni avto je dosegel 40 km/h".
V Elradu, katerega ustanovitelj je bil, je Ferdinand kot radiotehnik po 2. sv. vojni začel izdelovati radijske aparate. Sam je radie izdeloval tudi doma; posamezne dele je kupoval v Mariboru in Gradcu. Leseno ohišje mu je izdeloval radgonski mizarski mojster Mesarič. Prvi radio je izdelal ko je bil star 25 let. Za radio, ki ga je izdelal in prodal, si je kupil gradbeno parcelo v Radencih, kar pove, kako vreden je nekoč bil radio. Malokdo si je lahko kupil radio, v trgovinah so bili zelo dragi, pa tudi malo jih je bilo. Večji kmetje, na podeželju, so imeli že radie na baterije, ki jih je bilo potrebno po treh tednih menjati oziroma na novo napolniti. Zato je eden izmed njih Ferdinandu od veselja, da radio zopet dela, vsakič, ko mu je prišel napolniti baterijo, v zahvalo del zaseko in klobase. Nekoč, za praznik 1. maja je iz svojega radia ozvočil mesto, saj je na svojem kolesu na krmilo – balanci prevažal in poslušal prenosni radio na baterije, kuferradio. Ko je začel popravljati radie in jih izdelovati, jih je začel tudi zbirati. V svoji zbirki jih trenutno ima približno 110, med njimi tudi radio, ki ga je izdelal sam. Nekoč pa jih je imel nad 300.
Sicer pa, gotovo so vsaj na severovzhodu države redki ljudje s tako bogato in pestro življenjsko potjo, kot je to primer s Ferdinandom Rantašo, ki jesen življenja preživlja v prleški vasici Drakovci, in ki je v začetku leta vstopil v 96-letnico plodnega in ustvarjalnega življenja. Njegovo ustvarjalnost in konjičke poznajo mnogi, predvsem starejši ljudje iz slovenske in avstrijske Štajerske, iz Pomurja in tudi od drugod. Posebej so pomembni njegovi dosežki na področju ohranjanja kulturne dediščine, najbrž pa le redki vedo, da je prav Ferdinand Rantaša eden ustanoviteljev nekoč radgonskega gospodarskega velikana Elrada. Seveda je zraven še veliko drugih dosežkov človeka, ki danes živi ob rojstni hiši, sedaj hiški-muzeju, v lepi hiši s sinovo družino. Veliko je zanimivih zgodb iz Ferdovega življenja, saj ga med drugim imenujejo tudi „Prleški Tesla". Dokaj vitalnega Prleka, ki mu nekoliko pešata le sluh in vid, je nekoliko prizadelo, ko so mu prepovedali voziti, saj se je še kakšno leto nazaj, brez vseh ovir, s svojim dobrih 30 let starim mercedesom, odpeljal ne le do Radgone, temveč tudi do Maribora ali Gradca. Sam je sicer obnovil, posodobil in vozil nad 250 starodobnikov najrazličnejših znamk, od mopedov, do motorjev in avtomobilov...
Ferdinand Rantaša je obiskoval OŠ pri Mali Nedelji. Starša sta imela srednje veliko posest, saj so redili živino, imeli pa so tudi konje. V hiši, h kateri je spadal tudi mlin v Biserjanah, se je rodilo pet otrok. Ker je imel oče tudi kovaško-ključavničarsko delavnico, je Ferdinand ob delu z očetom v delavnici dobil navdušenje za mehanikarski poklic... Tudi sedaj, ko je že 35 let v pokoju del svojega prostega časa namenja zbirki starih motorjev in radijskih sprejemnikov. Z motorji je bil povezan celo življenje. Spomini nanje so ostali v njegovi glavi in tudi na fotografijah. Ostala so tudi mnoga priznanja in nagrade, ki jih je prejemal doma in po svetu. Ferdo se spominja tudi številnih zmag na moto dirkah, in zanimiva je anekdota nastala leta 1952, ko je osvojil tri prva mesta na dirki na Cvenu. Vozil je motor DKW 350, ki si ga je priredil za dirke. Ko je domov prinesel tri lovorove vence, ki jih je dobil kot trikratni zmagovalec, mu je žena dejala: »Kaj nisi imel kakšne boljše ideje, da bi kupil kaj boljšega, ne pa te lovorove vence«. Seveda revica ni vedela, da gre za nagrade za zmagovalce...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Ferdinand Rantaša (95) predstavlja svoje radie