Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nasilje nad starejšimi je še vedno tabu tema!

 

S skupnim delovanjem do učinkovitejšega ozaveščanja in preprečevanja nasilja nad starejšimi - največ nasilja je skritega in ostane za štirimi stenami

Nasilje nad starejšimiNa šestih lokacijah (Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Tišina, Črenšovci, Puconci) so ob mednarodnem dnevu preprečevanja nasilja nad starejšimi, potekali posveti, ki jih je organiziral Zavod za pomoč družini na domu Vitica, so.p. iz Gornje Radgone. Namen razprave je predvsem oblikovanja nadaljnje prakse pri obravnavi nasilja, ki je v današnjem času še posebej pereč problem. Na posvetu so sodelovali predstavniki strokovnih služb CSD Gornja Radgona – socialna delavka Jana Plavec, strokovna vodja varne hiše Pomurja - Janja Legen, Sabina Celec iz Svetovalnice Materinskega doma, socialni delavec iz Dosorja - Goran Kuzma, medicinska sestra iz patronažne službe Gornja Radgona - Dragica Kreft Plajnšek, strokovna delavka v Zavodu Vitica – Maya Starovasnik, kriminalistična inšpektorja specialista iz PU Murska Sobota – Srečko Vrbnjak in Bernarda Balaško, medicinska sestra iz Doma Brigita Puconci – Iris Vozlič, socialna delavka Zdenka Gjergjek iz Domanie, direktor Doma starejših Lendava – Franc Špilak, javna delavka Martina Lah iz Zavoda Vitica in prostovoljka mag. socialnega dela Katarina Sočič.

Uvodoma je na posvetu direktorica Zavoda Vitica, univ.dipl.soc.del. Zora Borko povedala, da je nasilje nad starejšimi ena najbolj občutljivih tem, ko govorimo o nasilju v družini. Starejšim se slabša psihofizična kondicija, oslabelost, bolezen, demenca, kar vpliva na to, da gre pri nasilju nad starejšimi nemalokrat za življenjsko ogrožajoče situacije, v katerih se starejši ne morejo braniti. Zato jim država namenja posebno skrb, ki je opredeljena v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008. Da bi opozorili na problem nasilja nad starejšimi, so v Vitici pripravili zloženko Preprečevanje nasilja nad starejšimi, ki vsebuje informacije o tem, kaj je nasilje nad starejšimi, katere oblike nasilja poznamo, kam po pomoč, če je oseba žrtev nasilja, namen in cilje programa ter primere nasilja, katero bodo v sodelovanju z organizacijami za preprečevanja nasilja v pomurskem prostoru spremenili in dopolnili s prilagojenimi informacijami z namenom, da bo dostopna vsem starejšim nad 65 let. Veliko pozornosti namenjajo osveščanju s poudarkom, da je nasilje nesprejemljivo in kaznivo. Poudarjajo zgodnje odkrivanje nasilja in sodelovanje med strokovnimi službami, katerih predstavniki so tudi sodelovali na posvetu. Aktivno sodelujejo z Društvom SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki žrtvam nasilja nudi zaščito, podporo, izobraževanje in ozaveščanje o nasilju ter o nesprejemljivosti nasilja.
Zaradi naraščanja deleža starejših ljudi v strukturi prebivalstva je nasilje nad starejšimi družbeno vedno bolj prepoznan pojav, vendar o njem nimamo dovolj podatkov in raziskav, zato je o razširjenosti tovrstnega nasilja težko govoriti. Nasilje nad starejšimi je v Sloveniji čedalje večja težava. Veliko ljudi si zatiska oči pred njim, zanika njegov obstoj, ga jemlje kot nekaj samoumevnega ali nerešljivega, velikokrat pa žrtve ne vedo, kako naj ravnajo in na koga se naj obrnejo, ko se z njim srečajo. Največ nasilja se dogaja v partnerskih, sorodstvenih, družinskih, intimnih in skrbstvenih odnosih, starejše ženske so bolj pogosto izpostavljene nasilju kot moški. Nasilje nad starejšimi vključuje obnašanje, govorjenje in delovanje, s katerim neka oseba povzroči stisko starejše osebe, ker ji to omogoča telesna ali druga premoč. Lahko bi rekli, da starejši pogosto postanejo žrtve nasilja in zlorab tam, kjer je njihova moč izrazito okrnjena in so zaradi fizične, psihične, socialne, čustvene ali materialne šibkosti v odvisnem položaju od drugih. Najpogosteje gre za zanemarjanje, zaradi številnih socialnih stisk pa ni redko niti ekonomsko nasilje, ki vključuje krajo denarja, zlorabo bančne kartice ter prisilo k podpisu pogodbe ali oporoke. Starejši so nemalokrat tudi žrtve fizičnega nasilja; prevladujejo klofutanje, lasanje in udarci, mlajši pa se nad starejšimi pogosto znašajo tudi psihično, in sicer z zmerjanjem, poniževanjem in odrekanjem stikov z ljudmi.
Raziskave kažejo, da povzročitelji nasilja niso samo življenjski sopotniki, ampak tudi odrasli otroci, skrbniki in sorodniki, prav tako se nasilje dogaja tudi v ustanovah, kjer skrbijo za starejše. Vse več je starejših ljudi z ranjenim dostojanstvom in niso deležni spoštovanja, ki jim pripada. Zaradi slabe samopodobe, različnih oviranosti, zdravstvenih težav, čustvene in finančne odvisnosti od povzročitelja nasilja, pa tudi zaradi nepoznavanja zakonodaje in pomanjkanja socialne mreže, prepogosto starejši ostajajo ujetniki v svojem domu. Starejše žrtve nasilja se pogosto bojijo maščevanja, nerazumevanja in obsojanja okolice, ali pa jih je sram prijaviti nasilje v družini. Hkrati ne želijo, da bi se o njihovih težavah javno razvedelo. Starši bi namreč svoje otroke radi zaščitili, drug problem pa je, da ne želijo iti stran od doma. Pri tem je povsem prezrta starejša oseba, ki je izpostavljena mnogim stiskam in trpinčenju.
Če smo naredili korak naprej pri zaznavanju te oblike nasilja, pa nas še veliko dela čaka na področju odkrivanja nasilja in ustreznih ukrepov pomoči in podpore, kamor nedvoumno sodi tudi preprečevanje nasilja nad starejšimi. „V Zavodu Vitica želimo dejavno prispevati k reševanju te problematike s kontinuiranim ozaveščanjem starejših ljudi in njihovih svojcev ter celotne javnosti o problematiki nasilja in ničelni toleranci do nasilja nad starejšimi, o dejavnikih tveganja za nasilje nad starejšimi in o tem, da je kakršnokoli nasilje nad starejšo osebo, ki je večinoma najšibkejši člen v družini, nedopustno in družbeno nesprejemljivo in da imamo storitve in programe, ki lahko pomagajo tako družini v stiski, kot osebi, ki je žrtev nasilja in tako prispevamo k večjemu sožitju med generacijami", pravi direktorica Zora Borko in nadaljuje: „Najbolj učinkovit pristop, ki terja veliko potrpežljivosti in entuziazma, vidijo v skupnostnem projektu s sodelovanjem vseh, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja in vseh, ki na kakršenkoli način vzpostavljajo stik s starejšimi osebami, tako na profesionalni, kot tudi prostovoljni ali neformalni ravni. Zavod Vitica želi vzpostaviti tako skupine za samopomoč starejših oseb z izkušnjo z nasiljem in skupine za samopomoč za svojce, ki oskrbujejo družinskega člana. Zato smo se odločili za posvete, na katere smo povabili strokovnjake s tega področja in odposlali številna vabila organizacijam, društvom in drugim v lokalnem okolju, da s o tej občutljivi temi skupaj spregovorili in vzajemno prišli do sodelovanja pri odkrivanju, reševanju in preprečevanju nasilja nad starejšimi".
S posvetom so želeli prebuditi občutljivost do te problematike na vseh ravneh. Udeleženci in gostje posveta so prišli do skupnega zaključka, da v vsakdanjem življenju prevladuje kriza vrednot. Še posebej do starejših mladi nimajo odnosa spoštljivosti in prijaznosti, zato bi bilo dobro že mladini v osnovni šoli začeti privzgajati osnovni bonton. Posebej zastrašujoč je bil podatek policije, da so v zadnjih treh letih bile samo tri uradne prijave nasilja nad starejšimi, iz česar lahko sklepamo, da se to še vedno dogaja za štirimi zidovi domačih hiš. Mnogi namreč še vedno ne vedo, da je vsako nasilje nedopustno in da lahko nasilna dejanja prijavijo na interventno številko policije 113 ali anonimni telefon policije 080 12 000. Prav tako Varna hiša Pomurja nudi možnost umika iz nasilne situacije v varen prostor, kjer si ob strokovni pomoči svetovalk lahko začnejo urejati življenje brez nasilja. Ženske in otroci, ki si poiščejo zavetje v hiši so običajno brez sredstev za preživljanje, v hudi materialni in osebni stiski.
Z učinkovitim skupnostnim pristopom želijo spodbuditi starejše osebe, ki so žrtve nasilja, da poiščejo pomoč in jim ob tem nuditi ustrezno podporo. Po mnenju navzočih se je potrebno povezati z vsemi izvajalci, ki se profesionalno ukvarjajo z nasiljem in vsemi drugimi akterji na področju skrbi za starejše v lokalni skupnosti. V Zavodu Vitica želijo s projektom preprečevanja nasilja nadaljevati tudi v prihodnje po pomurskem prostoru. V projektu želijo ljudem, ki so nasilje doživeli ali so na tej poti, pomagati s skupnim ozaveščanjem, obveščanjem, promocijo zloženk, ki bi naj bile vsepovsod dosegljive in prilagodljive starejšim, v okviru tega načrtujejo tudi izobraževanje in usposabljanje za prostovoljce, da bodo pri svojem delu s starejšimi lažje prepoznavali nasilje nad starejšimi, dejavnike tveganja za nasilje, sodelovali v preventivnem programu in bodo opremljeni z ravnanji v primeru zaznanega nasilja nad starejšo osebo...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Nasilje nad starejšimi je še vedno tabu tema!