Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nasilje nad starejšimi je še vedno tabu tema!

 

S skupnim delovanjem do učinkovitejšega ozaveščanja in preprečevanja nasilja nad starejšimi - največ nasilja je skritega in ostane za štirimi stenami

Nasilje nad starejšimiNa šestih lokacijah (Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Tišina, Črenšovci, Puconci) so ob mednarodnem dnevu preprečevanja nasilja nad starejšimi, potekali posveti, ki jih je organiziral Zavod za pomoč družini na domu Vitica, so.p. iz Gornje Radgone. Namen razprave je predvsem oblikovanja nadaljnje prakse pri obravnavi nasilja, ki je v današnjem času še posebej pereč problem. Na posvetu so sodelovali predstavniki strokovnih služb CSD Gornja Radgona – socialna delavka Jana Plavec, strokovna vodja varne hiše Pomurja - Janja Legen, Sabina Celec iz Svetovalnice Materinskega doma, socialni delavec iz Dosorja - Goran Kuzma, medicinska sestra iz patronažne službe Gornja Radgona - Dragica Kreft Plajnšek, strokovna delavka v Zavodu Vitica – Maya Starovasnik, kriminalistična inšpektorja specialista iz PU Murska Sobota – Srečko Vrbnjak in Bernarda Balaško, medicinska sestra iz Doma Brigita Puconci – Iris Vozlič, socialna delavka Zdenka Gjergjek iz Domanie, direktor Doma starejših Lendava – Franc Špilak, javna delavka Martina Lah iz Zavoda Vitica in prostovoljka mag. socialnega dela Katarina Sočič.

Uvodoma je na posvetu direktorica Zavoda Vitica, univ.dipl.soc.del. Zora Borko povedala, da je nasilje nad starejšimi ena najbolj občutljivih tem, ko govorimo o nasilju v družini. Starejšim se slabša psihofizična kondicija, oslabelost, bolezen, demenca, kar vpliva na to, da gre pri nasilju nad starejšimi nemalokrat za življenjsko ogrožajoče situacije, v katerih se starejši ne morejo braniti. Zato jim država namenja posebno skrb, ki je opredeljena v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008. Da bi opozorili na problem nasilja nad starejšimi, so v Vitici pripravili zloženko Preprečevanje nasilja nad starejšimi, ki vsebuje informacije o tem, kaj je nasilje nad starejšimi, katere oblike nasilja poznamo, kam po pomoč, če je oseba žrtev nasilja, namen in cilje programa ter primere nasilja, katero bodo v sodelovanju z organizacijami za preprečevanja nasilja v pomurskem prostoru spremenili in dopolnili s prilagojenimi informacijami z namenom, da bo dostopna vsem starejšim nad 65 let. Veliko pozornosti namenjajo osveščanju s poudarkom, da je nasilje nesprejemljivo in kaznivo. Poudarjajo zgodnje odkrivanje nasilja in sodelovanje med strokovnimi službami, katerih predstavniki so tudi sodelovali na posvetu. Aktivno sodelujejo z Društvom SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki žrtvam nasilja nudi zaščito, podporo, izobraževanje in ozaveščanje o nasilju ter o nesprejemljivosti nasilja.
Zaradi naraščanja deleža starejših ljudi v strukturi prebivalstva je nasilje nad starejšimi družbeno vedno bolj prepoznan pojav, vendar o njem nimamo dovolj podatkov in raziskav, zato je o razširjenosti tovrstnega nasilja težko govoriti. Nasilje nad starejšimi je v Sloveniji čedalje večja težava. Veliko ljudi si zatiska oči pred njim, zanika njegov obstoj, ga jemlje kot nekaj samoumevnega ali nerešljivega, velikokrat pa žrtve ne vedo, kako naj ravnajo in na koga se naj obrnejo, ko se z njim srečajo. Največ nasilja se dogaja v partnerskih, sorodstvenih, družinskih, intimnih in skrbstvenih odnosih, starejše ženske so bolj pogosto izpostavljene nasilju kot moški. Nasilje nad starejšimi vključuje obnašanje, govorjenje in delovanje, s katerim neka oseba povzroči stisko starejše osebe, ker ji to omogoča telesna ali druga premoč. Lahko bi rekli, da starejši pogosto postanejo žrtve nasilja in zlorab tam, kjer je njihova moč izrazito okrnjena in so zaradi fizične, psihične, socialne, čustvene ali materialne šibkosti v odvisnem položaju od drugih. Najpogosteje gre za zanemarjanje, zaradi številnih socialnih stisk pa ni redko niti ekonomsko nasilje, ki vključuje krajo denarja, zlorabo bančne kartice ter prisilo k podpisu pogodbe ali oporoke. Starejši so nemalokrat tudi žrtve fizičnega nasilja; prevladujejo klofutanje, lasanje in udarci, mlajši pa se nad starejšimi pogosto znašajo tudi psihično, in sicer z zmerjanjem, poniževanjem in odrekanjem stikov z ljudmi.
Raziskave kažejo, da povzročitelji nasilja niso samo življenjski sopotniki, ampak tudi odrasli otroci, skrbniki in sorodniki, prav tako se nasilje dogaja tudi v ustanovah, kjer skrbijo za starejše. Vse več je starejših ljudi z ranjenim dostojanstvom in niso deležni spoštovanja, ki jim pripada. Zaradi slabe samopodobe, različnih oviranosti, zdravstvenih težav, čustvene in finančne odvisnosti od povzročitelja nasilja, pa tudi zaradi nepoznavanja zakonodaje in pomanjkanja socialne mreže, prepogosto starejši ostajajo ujetniki v svojem domu. Starejše žrtve nasilja se pogosto bojijo maščevanja, nerazumevanja in obsojanja okolice, ali pa jih je sram prijaviti nasilje v družini. Hkrati ne želijo, da bi se o njihovih težavah javno razvedelo. Starši bi namreč svoje otroke radi zaščitili, drug problem pa je, da ne želijo iti stran od doma. Pri tem je povsem prezrta starejša oseba, ki je izpostavljena mnogim stiskam in trpinčenju.
Če smo naredili korak naprej pri zaznavanju te oblike nasilja, pa nas še veliko dela čaka na področju odkrivanja nasilja in ustreznih ukrepov pomoči in podpore, kamor nedvoumno sodi tudi preprečevanje nasilja nad starejšimi. „V Zavodu Vitica želimo dejavno prispevati k reševanju te problematike s kontinuiranim ozaveščanjem starejših ljudi in njihovih svojcev ter celotne javnosti o problematiki nasilja in ničelni toleranci do nasilja nad starejšimi, o dejavnikih tveganja za nasilje nad starejšimi in o tem, da je kakršnokoli nasilje nad starejšo osebo, ki je večinoma najšibkejši člen v družini, nedopustno in družbeno nesprejemljivo in da imamo storitve in programe, ki lahko pomagajo tako družini v stiski, kot osebi, ki je žrtev nasilja in tako prispevamo k večjemu sožitju med generacijami", pravi direktorica Zora Borko in nadaljuje: „Najbolj učinkovit pristop, ki terja veliko potrpežljivosti in entuziazma, vidijo v skupnostnem projektu s sodelovanjem vseh, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja in vseh, ki na kakršenkoli način vzpostavljajo stik s starejšimi osebami, tako na profesionalni, kot tudi prostovoljni ali neformalni ravni. Zavod Vitica želi vzpostaviti tako skupine za samopomoč starejših oseb z izkušnjo z nasiljem in skupine za samopomoč za svojce, ki oskrbujejo družinskega člana. Zato smo se odločili za posvete, na katere smo povabili strokovnjake s tega področja in odposlali številna vabila organizacijam, društvom in drugim v lokalnem okolju, da s o tej občutljivi temi skupaj spregovorili in vzajemno prišli do sodelovanja pri odkrivanju, reševanju in preprečevanju nasilja nad starejšimi".
S posvetom so želeli prebuditi občutljivost do te problematike na vseh ravneh. Udeleženci in gostje posveta so prišli do skupnega zaključka, da v vsakdanjem življenju prevladuje kriza vrednot. Še posebej do starejših mladi nimajo odnosa spoštljivosti in prijaznosti, zato bi bilo dobro že mladini v osnovni šoli začeti privzgajati osnovni bonton. Posebej zastrašujoč je bil podatek policije, da so v zadnjih treh letih bile samo tri uradne prijave nasilja nad starejšimi, iz česar lahko sklepamo, da se to še vedno dogaja za štirimi zidovi domačih hiš. Mnogi namreč še vedno ne vedo, da je vsako nasilje nedopustno in da lahko nasilna dejanja prijavijo na interventno številko policije 113 ali anonimni telefon policije 080 12 000. Prav tako Varna hiša Pomurja nudi možnost umika iz nasilne situacije v varen prostor, kjer si ob strokovni pomoči svetovalk lahko začnejo urejati življenje brez nasilja. Ženske in otroci, ki si poiščejo zavetje v hiši so običajno brez sredstev za preživljanje, v hudi materialni in osebni stiski.
Z učinkovitim skupnostnim pristopom želijo spodbuditi starejše osebe, ki so žrtve nasilja, da poiščejo pomoč in jim ob tem nuditi ustrezno podporo. Po mnenju navzočih se je potrebno povezati z vsemi izvajalci, ki se profesionalno ukvarjajo z nasiljem in vsemi drugimi akterji na področju skrbi za starejše v lokalni skupnosti. V Zavodu Vitica želijo s projektom preprečevanja nasilja nadaljevati tudi v prihodnje po pomurskem prostoru. V projektu želijo ljudem, ki so nasilje doživeli ali so na tej poti, pomagati s skupnim ozaveščanjem, obveščanjem, promocijo zloženk, ki bi naj bile vsepovsod dosegljive in prilagodljive starejšim, v okviru tega načrtujejo tudi izobraževanje in usposabljanje za prostovoljce, da bodo pri svojem delu s starejšimi lažje prepoznavali nasilje nad starejšimi, dejavnike tveganja za nasilje, sodelovali v preventivnem programu in bodo opremljeni z ravnanji v primeru zaznanega nasilja nad starejšo osebo...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Nasilje nad starejšimi je še vedno tabu tema!