Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nasilje nad starejšimi je še vedno tabu tema!

 

S skupnim delovanjem do učinkovitejšega ozaveščanja in preprečevanja nasilja nad starejšimi - največ nasilja je skritega in ostane za štirimi stenami

Nasilje nad starejšimiNa šestih lokacijah (Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Tišina, Črenšovci, Puconci) so ob mednarodnem dnevu preprečevanja nasilja nad starejšimi, potekali posveti, ki jih je organiziral Zavod za pomoč družini na domu Vitica, so.p. iz Gornje Radgone. Namen razprave je predvsem oblikovanja nadaljnje prakse pri obravnavi nasilja, ki je v današnjem času še posebej pereč problem. Na posvetu so sodelovali predstavniki strokovnih služb CSD Gornja Radgona – socialna delavka Jana Plavec, strokovna vodja varne hiše Pomurja - Janja Legen, Sabina Celec iz Svetovalnice Materinskega doma, socialni delavec iz Dosorja - Goran Kuzma, medicinska sestra iz patronažne službe Gornja Radgona - Dragica Kreft Plajnšek, strokovna delavka v Zavodu Vitica – Maya Starovasnik, kriminalistična inšpektorja specialista iz PU Murska Sobota – Srečko Vrbnjak in Bernarda Balaško, medicinska sestra iz Doma Brigita Puconci – Iris Vozlič, socialna delavka Zdenka Gjergjek iz Domanie, direktor Doma starejših Lendava – Franc Špilak, javna delavka Martina Lah iz Zavoda Vitica in prostovoljka mag. socialnega dela Katarina Sočič.

Uvodoma je na posvetu direktorica Zavoda Vitica, univ.dipl.soc.del. Zora Borko povedala, da je nasilje nad starejšimi ena najbolj občutljivih tem, ko govorimo o nasilju v družini. Starejšim se slabša psihofizična kondicija, oslabelost, bolezen, demenca, kar vpliva na to, da gre pri nasilju nad starejšimi nemalokrat za življenjsko ogrožajoče situacije, v katerih se starejši ne morejo braniti. Zato jim država namenja posebno skrb, ki je opredeljena v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008. Da bi opozorili na problem nasilja nad starejšimi, so v Vitici pripravili zloženko Preprečevanje nasilja nad starejšimi, ki vsebuje informacije o tem, kaj je nasilje nad starejšimi, katere oblike nasilja poznamo, kam po pomoč, če je oseba žrtev nasilja, namen in cilje programa ter primere nasilja, katero bodo v sodelovanju z organizacijami za preprečevanja nasilja v pomurskem prostoru spremenili in dopolnili s prilagojenimi informacijami z namenom, da bo dostopna vsem starejšim nad 65 let. Veliko pozornosti namenjajo osveščanju s poudarkom, da je nasilje nesprejemljivo in kaznivo. Poudarjajo zgodnje odkrivanje nasilja in sodelovanje med strokovnimi službami, katerih predstavniki so tudi sodelovali na posvetu. Aktivno sodelujejo z Društvom SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki žrtvam nasilja nudi zaščito, podporo, izobraževanje in ozaveščanje o nasilju ter o nesprejemljivosti nasilja.
Zaradi naraščanja deleža starejših ljudi v strukturi prebivalstva je nasilje nad starejšimi družbeno vedno bolj prepoznan pojav, vendar o njem nimamo dovolj podatkov in raziskav, zato je o razširjenosti tovrstnega nasilja težko govoriti. Nasilje nad starejšimi je v Sloveniji čedalje večja težava. Veliko ljudi si zatiska oči pred njim, zanika njegov obstoj, ga jemlje kot nekaj samoumevnega ali nerešljivega, velikokrat pa žrtve ne vedo, kako naj ravnajo in na koga se naj obrnejo, ko se z njim srečajo. Največ nasilja se dogaja v partnerskih, sorodstvenih, družinskih, intimnih in skrbstvenih odnosih, starejše ženske so bolj pogosto izpostavljene nasilju kot moški. Nasilje nad starejšimi vključuje obnašanje, govorjenje in delovanje, s katerim neka oseba povzroči stisko starejše osebe, ker ji to omogoča telesna ali druga premoč. Lahko bi rekli, da starejši pogosto postanejo žrtve nasilja in zlorab tam, kjer je njihova moč izrazito okrnjena in so zaradi fizične, psihične, socialne, čustvene ali materialne šibkosti v odvisnem položaju od drugih. Najpogosteje gre za zanemarjanje, zaradi številnih socialnih stisk pa ni redko niti ekonomsko nasilje, ki vključuje krajo denarja, zlorabo bančne kartice ter prisilo k podpisu pogodbe ali oporoke. Starejši so nemalokrat tudi žrtve fizičnega nasilja; prevladujejo klofutanje, lasanje in udarci, mlajši pa se nad starejšimi pogosto znašajo tudi psihično, in sicer z zmerjanjem, poniževanjem in odrekanjem stikov z ljudmi.
Raziskave kažejo, da povzročitelji nasilja niso samo življenjski sopotniki, ampak tudi odrasli otroci, skrbniki in sorodniki, prav tako se nasilje dogaja tudi v ustanovah, kjer skrbijo za starejše. Vse več je starejših ljudi z ranjenim dostojanstvom in niso deležni spoštovanja, ki jim pripada. Zaradi slabe samopodobe, različnih oviranosti, zdravstvenih težav, čustvene in finančne odvisnosti od povzročitelja nasilja, pa tudi zaradi nepoznavanja zakonodaje in pomanjkanja socialne mreže, prepogosto starejši ostajajo ujetniki v svojem domu. Starejše žrtve nasilja se pogosto bojijo maščevanja, nerazumevanja in obsojanja okolice, ali pa jih je sram prijaviti nasilje v družini. Hkrati ne želijo, da bi se o njihovih težavah javno razvedelo. Starši bi namreč svoje otroke radi zaščitili, drug problem pa je, da ne želijo iti stran od doma. Pri tem je povsem prezrta starejša oseba, ki je izpostavljena mnogim stiskam in trpinčenju.
Če smo naredili korak naprej pri zaznavanju te oblike nasilja, pa nas še veliko dela čaka na področju odkrivanja nasilja in ustreznih ukrepov pomoči in podpore, kamor nedvoumno sodi tudi preprečevanje nasilja nad starejšimi. „V Zavodu Vitica želimo dejavno prispevati k reševanju te problematike s kontinuiranim ozaveščanjem starejših ljudi in njihovih svojcev ter celotne javnosti o problematiki nasilja in ničelni toleranci do nasilja nad starejšimi, o dejavnikih tveganja za nasilje nad starejšimi in o tem, da je kakršnokoli nasilje nad starejšo osebo, ki je večinoma najšibkejši člen v družini, nedopustno in družbeno nesprejemljivo in da imamo storitve in programe, ki lahko pomagajo tako družini v stiski, kot osebi, ki je žrtev nasilja in tako prispevamo k večjemu sožitju med generacijami", pravi direktorica Zora Borko in nadaljuje: „Najbolj učinkovit pristop, ki terja veliko potrpežljivosti in entuziazma, vidijo v skupnostnem projektu s sodelovanjem vseh, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja in vseh, ki na kakršenkoli način vzpostavljajo stik s starejšimi osebami, tako na profesionalni, kot tudi prostovoljni ali neformalni ravni. Zavod Vitica želi vzpostaviti tako skupine za samopomoč starejših oseb z izkušnjo z nasiljem in skupine za samopomoč za svojce, ki oskrbujejo družinskega člana. Zato smo se odločili za posvete, na katere smo povabili strokovnjake s tega področja in odposlali številna vabila organizacijam, društvom in drugim v lokalnem okolju, da s o tej občutljivi temi skupaj spregovorili in vzajemno prišli do sodelovanja pri odkrivanju, reševanju in preprečevanju nasilja nad starejšimi".
S posvetom so želeli prebuditi občutljivost do te problematike na vseh ravneh. Udeleženci in gostje posveta so prišli do skupnega zaključka, da v vsakdanjem življenju prevladuje kriza vrednot. Še posebej do starejših mladi nimajo odnosa spoštljivosti in prijaznosti, zato bi bilo dobro že mladini v osnovni šoli začeti privzgajati osnovni bonton. Posebej zastrašujoč je bil podatek policije, da so v zadnjih treh letih bile samo tri uradne prijave nasilja nad starejšimi, iz česar lahko sklepamo, da se to še vedno dogaja za štirimi zidovi domačih hiš. Mnogi namreč še vedno ne vedo, da je vsako nasilje nedopustno in da lahko nasilna dejanja prijavijo na interventno številko policije 113 ali anonimni telefon policije 080 12 000. Prav tako Varna hiša Pomurja nudi možnost umika iz nasilne situacije v varen prostor, kjer si ob strokovni pomoči svetovalk lahko začnejo urejati življenje brez nasilja. Ženske in otroci, ki si poiščejo zavetje v hiši so običajno brez sredstev za preživljanje, v hudi materialni in osebni stiski.
Z učinkovitim skupnostnim pristopom želijo spodbuditi starejše osebe, ki so žrtve nasilja, da poiščejo pomoč in jim ob tem nuditi ustrezno podporo. Po mnenju navzočih se je potrebno povezati z vsemi izvajalci, ki se profesionalno ukvarjajo z nasiljem in vsemi drugimi akterji na področju skrbi za starejše v lokalni skupnosti. V Zavodu Vitica želijo s projektom preprečevanja nasilja nadaljevati tudi v prihodnje po pomurskem prostoru. V projektu želijo ljudem, ki so nasilje doživeli ali so na tej poti, pomagati s skupnim ozaveščanjem, obveščanjem, promocijo zloženk, ki bi naj bile vsepovsod dosegljive in prilagodljive starejšim, v okviru tega načrtujejo tudi izobraževanje in usposabljanje za prostovoljce, da bodo pri svojem delu s starejšimi lažje prepoznavali nasilje nad starejšimi, dejavnike tveganja za nasilje, sodelovali v preventivnem programu in bodo opremljeni z ravnanji v primeru zaznanega nasilja nad starejšo osebo...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Nasilje nad starejšimi je še vedno tabu tema!