Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nasilje nad starejšimi je še vedno tabu tema!

 

S skupnim delovanjem do učinkovitejšega ozaveščanja in preprečevanja nasilja nad starejšimi - največ nasilja je skritega in ostane za štirimi stenami

Nasilje nad starejšimiNa šestih lokacijah (Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Tišina, Črenšovci, Puconci) so ob mednarodnem dnevu preprečevanja nasilja nad starejšimi, potekali posveti, ki jih je organiziral Zavod za pomoč družini na domu Vitica, so.p. iz Gornje Radgone. Namen razprave je predvsem oblikovanja nadaljnje prakse pri obravnavi nasilja, ki je v današnjem času še posebej pereč problem. Na posvetu so sodelovali predstavniki strokovnih služb CSD Gornja Radgona – socialna delavka Jana Plavec, strokovna vodja varne hiše Pomurja - Janja Legen, Sabina Celec iz Svetovalnice Materinskega doma, socialni delavec iz Dosorja - Goran Kuzma, medicinska sestra iz patronažne službe Gornja Radgona - Dragica Kreft Plajnšek, strokovna delavka v Zavodu Vitica – Maya Starovasnik, kriminalistična inšpektorja specialista iz PU Murska Sobota – Srečko Vrbnjak in Bernarda Balaško, medicinska sestra iz Doma Brigita Puconci – Iris Vozlič, socialna delavka Zdenka Gjergjek iz Domanie, direktor Doma starejših Lendava – Franc Špilak, javna delavka Martina Lah iz Zavoda Vitica in prostovoljka mag. socialnega dela Katarina Sočič.

Uvodoma je na posvetu direktorica Zavoda Vitica, univ.dipl.soc.del. Zora Borko povedala, da je nasilje nad starejšimi ena najbolj občutljivih tem, ko govorimo o nasilju v družini. Starejšim se slabša psihofizična kondicija, oslabelost, bolezen, demenca, kar vpliva na to, da gre pri nasilju nad starejšimi nemalokrat za življenjsko ogrožajoče situacije, v katerih se starejši ne morejo braniti. Zato jim država namenja posebno skrb, ki je opredeljena v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008. Da bi opozorili na problem nasilja nad starejšimi, so v Vitici pripravili zloženko Preprečevanje nasilja nad starejšimi, ki vsebuje informacije o tem, kaj je nasilje nad starejšimi, katere oblike nasilja poznamo, kam po pomoč, če je oseba žrtev nasilja, namen in cilje programa ter primere nasilja, katero bodo v sodelovanju z organizacijami za preprečevanja nasilja v pomurskem prostoru spremenili in dopolnili s prilagojenimi informacijami z namenom, da bo dostopna vsem starejšim nad 65 let. Veliko pozornosti namenjajo osveščanju s poudarkom, da je nasilje nesprejemljivo in kaznivo. Poudarjajo zgodnje odkrivanje nasilja in sodelovanje med strokovnimi službami, katerih predstavniki so tudi sodelovali na posvetu. Aktivno sodelujejo z Društvom SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki žrtvam nasilja nudi zaščito, podporo, izobraževanje in ozaveščanje o nasilju ter o nesprejemljivosti nasilja.
Zaradi naraščanja deleža starejših ljudi v strukturi prebivalstva je nasilje nad starejšimi družbeno vedno bolj prepoznan pojav, vendar o njem nimamo dovolj podatkov in raziskav, zato je o razširjenosti tovrstnega nasilja težko govoriti. Nasilje nad starejšimi je v Sloveniji čedalje večja težava. Veliko ljudi si zatiska oči pred njim, zanika njegov obstoj, ga jemlje kot nekaj samoumevnega ali nerešljivega, velikokrat pa žrtve ne vedo, kako naj ravnajo in na koga se naj obrnejo, ko se z njim srečajo. Največ nasilja se dogaja v partnerskih, sorodstvenih, družinskih, intimnih in skrbstvenih odnosih, starejše ženske so bolj pogosto izpostavljene nasilju kot moški. Nasilje nad starejšimi vključuje obnašanje, govorjenje in delovanje, s katerim neka oseba povzroči stisko starejše osebe, ker ji to omogoča telesna ali druga premoč. Lahko bi rekli, da starejši pogosto postanejo žrtve nasilja in zlorab tam, kjer je njihova moč izrazito okrnjena in so zaradi fizične, psihične, socialne, čustvene ali materialne šibkosti v odvisnem položaju od drugih. Najpogosteje gre za zanemarjanje, zaradi številnih socialnih stisk pa ni redko niti ekonomsko nasilje, ki vključuje krajo denarja, zlorabo bančne kartice ter prisilo k podpisu pogodbe ali oporoke. Starejši so nemalokrat tudi žrtve fizičnega nasilja; prevladujejo klofutanje, lasanje in udarci, mlajši pa se nad starejšimi pogosto znašajo tudi psihično, in sicer z zmerjanjem, poniževanjem in odrekanjem stikov z ljudmi.
Raziskave kažejo, da povzročitelji nasilja niso samo življenjski sopotniki, ampak tudi odrasli otroci, skrbniki in sorodniki, prav tako se nasilje dogaja tudi v ustanovah, kjer skrbijo za starejše. Vse več je starejših ljudi z ranjenim dostojanstvom in niso deležni spoštovanja, ki jim pripada. Zaradi slabe samopodobe, različnih oviranosti, zdravstvenih težav, čustvene in finančne odvisnosti od povzročitelja nasilja, pa tudi zaradi nepoznavanja zakonodaje in pomanjkanja socialne mreže, prepogosto starejši ostajajo ujetniki v svojem domu. Starejše žrtve nasilja se pogosto bojijo maščevanja, nerazumevanja in obsojanja okolice, ali pa jih je sram prijaviti nasilje v družini. Hkrati ne želijo, da bi se o njihovih težavah javno razvedelo. Starši bi namreč svoje otroke radi zaščitili, drug problem pa je, da ne želijo iti stran od doma. Pri tem je povsem prezrta starejša oseba, ki je izpostavljena mnogim stiskam in trpinčenju.
Če smo naredili korak naprej pri zaznavanju te oblike nasilja, pa nas še veliko dela čaka na področju odkrivanja nasilja in ustreznih ukrepov pomoči in podpore, kamor nedvoumno sodi tudi preprečevanje nasilja nad starejšimi. „V Zavodu Vitica želimo dejavno prispevati k reševanju te problematike s kontinuiranim ozaveščanjem starejših ljudi in njihovih svojcev ter celotne javnosti o problematiki nasilja in ničelni toleranci do nasilja nad starejšimi, o dejavnikih tveganja za nasilje nad starejšimi in o tem, da je kakršnokoli nasilje nad starejšo osebo, ki je večinoma najšibkejši člen v družini, nedopustno in družbeno nesprejemljivo in da imamo storitve in programe, ki lahko pomagajo tako družini v stiski, kot osebi, ki je žrtev nasilja in tako prispevamo k večjemu sožitju med generacijami", pravi direktorica Zora Borko in nadaljuje: „Najbolj učinkovit pristop, ki terja veliko potrpežljivosti in entuziazma, vidijo v skupnostnem projektu s sodelovanjem vseh, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja in vseh, ki na kakršenkoli način vzpostavljajo stik s starejšimi osebami, tako na profesionalni, kot tudi prostovoljni ali neformalni ravni. Zavod Vitica želi vzpostaviti tako skupine za samopomoč starejših oseb z izkušnjo z nasiljem in skupine za samopomoč za svojce, ki oskrbujejo družinskega člana. Zato smo se odločili za posvete, na katere smo povabili strokovnjake s tega področja in odposlali številna vabila organizacijam, društvom in drugim v lokalnem okolju, da s o tej občutljivi temi skupaj spregovorili in vzajemno prišli do sodelovanja pri odkrivanju, reševanju in preprečevanju nasilja nad starejšimi".
S posvetom so želeli prebuditi občutljivost do te problematike na vseh ravneh. Udeleženci in gostje posveta so prišli do skupnega zaključka, da v vsakdanjem življenju prevladuje kriza vrednot. Še posebej do starejših mladi nimajo odnosa spoštljivosti in prijaznosti, zato bi bilo dobro že mladini v osnovni šoli začeti privzgajati osnovni bonton. Posebej zastrašujoč je bil podatek policije, da so v zadnjih treh letih bile samo tri uradne prijave nasilja nad starejšimi, iz česar lahko sklepamo, da se to še vedno dogaja za štirimi zidovi domačih hiš. Mnogi namreč še vedno ne vedo, da je vsako nasilje nedopustno in da lahko nasilna dejanja prijavijo na interventno številko policije 113 ali anonimni telefon policije 080 12 000. Prav tako Varna hiša Pomurja nudi možnost umika iz nasilne situacije v varen prostor, kjer si ob strokovni pomoči svetovalk lahko začnejo urejati življenje brez nasilja. Ženske in otroci, ki si poiščejo zavetje v hiši so običajno brez sredstev za preživljanje, v hudi materialni in osebni stiski.
Z učinkovitim skupnostnim pristopom želijo spodbuditi starejše osebe, ki so žrtve nasilja, da poiščejo pomoč in jim ob tem nuditi ustrezno podporo. Po mnenju navzočih se je potrebno povezati z vsemi izvajalci, ki se profesionalno ukvarjajo z nasiljem in vsemi drugimi akterji na področju skrbi za starejše v lokalni skupnosti. V Zavodu Vitica želijo s projektom preprečevanja nasilja nadaljevati tudi v prihodnje po pomurskem prostoru. V projektu želijo ljudem, ki so nasilje doživeli ali so na tej poti, pomagati s skupnim ozaveščanjem, obveščanjem, promocijo zloženk, ki bi naj bile vsepovsod dosegljive in prilagodljive starejšim, v okviru tega načrtujejo tudi izobraževanje in usposabljanje za prostovoljce, da bodo pri svojem delu s starejšimi lažje prepoznavali nasilje nad starejšimi, dejavnike tveganja za nasilje, sodelovali v preventivnem programu in bodo opremljeni z ravnanji v primeru zaznanega nasilja nad starejšo osebo...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Nasilje nad starejšimi je še vedno tabu tema!