Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Šahovski klub Radgona obeležil 70-letnico obstoja in uspešnega delovanja

 

Prvi predsednik je bil kar radgonski župan

ŠD Radgona jubilejZ različnimi aktivnostmi, med katerimi je bil tudi močen turnir s 35 udeleženci, je Šahovski klub Radgona obeležil visok jubilej, 70-letnico obstoja in uspešnega delovanja. ŠK Radgona, ki je eden najbolj aktivnih in najstarejših tovrstnih klubov, ne le na radgonskem območju temveč tudi širše, je na iniciativo številnih ljubiteljev šahovske igre bil ustanovljen septembra 1948. leta. Njegov prvi predsednik je bil Janko Stranjšak, takrat predsednik občinske skupščine, danes bi mu dejali župan. Dve leti pozneje je predsedniško mesto prevzel Slavko Krznarič. Kmalu zatem je prišel v Gornjo Radgono carinik Planinc, ki je bil dober organizator in tudi zelo dober šahist. Delo v šahovskem klubu je postalo veliko pestrejše. Organizirani so bili večji turnirji, na demonstracijski deski se je obravnavala šahovska teorija. Vsled tako zastavljenega dela je klub doživel vsestranski razvoj. Zanimanje za šahovsko igro je bilo zelo veliko in klub je v tem času pridobil veliko novih igralcev.

Prvi, ki je v Gornji Radgoni igral simultanko, je bil velemojster Vasja Pirc. Po odhodu Planinca iz Radgone, je klub zelo stagniral. Igrala so se sicer občinska prvenstva in tu in tam kakšen večji turnir, vendar pomembnejših uspehov ni bilo. Igralni prostor je bil koncem 1950 leta in v naslednjih dveh desetletjih in pol v nekdanji gostilni Berlan na Zgornjem Grisu. V teh letih so se turnirji igrali večinoma brez šahovskih ur. Veliko je bilo rekreativnega igranja. Kdor je prišel, je sedel za šahovsko desko. Koncem petdesetih let je bilo veliko članov iz vrst carinikov in policistov. Ni znan datum, kdaj je ŠK postal sekcija TVD Partizan in Svobode Radgona. Šele 1962. leta je postal samostojno ŠD. V osemdesetih letih je delovala tudi sekcija na Kapeli, ki je štela 12 članov in sekcija v Apačah, ki je imela 20 članov. Iz tistih let ne obstojajo nobeni zapisniki upravnega odbora in občnih zborov. Znana pa so imena nekdanjih predsednikov ŠD: Janko Stranjšak, Slavko Krznarič, Stane Mauko, Jože Drčar, Herbert Šefer, Janko Rožman, Ivan Lukič, Evgen Ružič, Marko Subašić, Miroljub Manić, Silvo Puntigam, Matjaž Husar in aktualni predsednik Jurij Ojsteršek. Nekateri so bili predsedniki več mandatov.
Posebno mesto med člani ŠD Radgona pa pripada šahistkama, in sicer Lojzki Potočnik ter Cilki Dimec–Žerdin. Obe sta bili dolgoletni tajnici društva, obenem pa izjemni navdušenki in promotorki šaha med mladimi. Tako je z njunim prizadevnim delom z mladimi nastal rod zelo uspešnih šahistov in šahistk. Velik pečat v društvu je pustila pokojna Cilka Dimec – Žerdin, dolgoletna članica in tajnica društva. Njena ljubezen do šaha je ovekovečena v izjemni zbirki šahovskih kompletov, ki jih je zbirala več desetletij in katerih število se je povzpelo preko 130. Njene šahovske figure so bile večkrat razstavljene na pomembnih šahovskih prireditvah, med njimi tudi na šahovski olimpijadi leta 2002 na Bledu. Svojo ljubezen do šaha je prenesla tudi na svoja otroka, njena hči Jana je bila udeleženka mladinskega državnega prvenstva Jugoslavije v Novem Sadu.
Lojzka Potočnik je zrasla v šahovskem krožku, ki ga je vodila Cilka Dimec–Žerdin. Bila je učiteljica na radgonski OŠ in vse do prerane smrti odlična mentorica šahovske dejavnosti na OŠ Gornja Radgona in funkcionarka pomurskih in republiških šahovskih združenj. Skupaj s Cilko sta organizirali mnogo pomurskih, republiških, državnih tekmovanj za šolsko mladino in to za vse starostne skupine ekip in posameznikov. Vzgojili sta tudi državne prvake med pionirji in mladinci, kjer kaže omeniti predvsem Brigito Čavužič ter ekipne državne prvake.
ŠD Gornja Radgona v vsej svoji zgodovini ni imelo svojega stalnega prostora, kjer bi se lahko po želji zbirali, kadar bi hoteli. Prvi igralni prostor je bil v gostišču Berlan na Gornjem Grisu, kasneje pa v drugih radgonskih gostilnah. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče kvalitetno vzgajati mladih, saj jih starši v gostilne niso pustili, šolski šahovski krožki pa so bili in so še preskromni za dobro poglobljeno delo. Zadnja leta se zbirajo v učilnici, ki jim jo za namene treningov in tedenskih turnirjev odstopa OŠ Gornja Radgona. Poleg tega je na šoli tudi šahovski krožek, kjer se pod vodstvom klubskega šahovskega mentorja Matjaža Husarja razvija več kot 20 mladih šahistov. Najbolj prizadevni med njimi prihajajo tudi na redne tedenske turnirje, ali pa se dodatno izobražujejo z mentorjem, medtem ko ostali člani igrajo šah. Registriranih članov društva je preko 70, kar pa ne odraža dejanskega stanja, saj mnogi med njimi niso aktivni.
„Naša želja je, da pridobimo stabilno bazo članov, ki bodo redno prihajali na tedenske turnirje in pripomogli k večji kvaliteti le-teh. Poudarek je predvsem na tem, da mladi ostanejo v stiku s šahom in napredujejo v igri s starejšimi in izkušenimi šahisti. Le tako si bomo zagotovili prihodnji nabor igralcev, ki bodo igrali v ligah in prvenstvih v čim več starostnih kategorijah. Naši člani trenutno igrajo v 2. Državni ligi, vzhod, kjer se uvrščajo v sredino lestvice. V sezoni 2017 smo v tej ligi nastopali naslednji člani: Silvester Puntigam (kapetan ekipe), Gregor Vohl, Mihael Lindner, Marko Mastinšek, André Keglević, Matjaž Husar, Franjo Zver, Lojze Koračin, Dare Dvanajšček, Martin Mohar in Jurij Ojsteršek. Med nekaj najvidnejših članov ŠD zagotovo sodijo naši nekdanji predsedniki društva: Evgen Ružič, Miroljub Manić, Silvester Puntigam in Matjaž Husar. Evgen in Silvester sta tudi večkratna občinska prvaka", pove predsednik ŠD Radgona Jurij Ojsteršek.
Dolgoletni člani društva so: Franjo Zver, Mihael Breznik, Cilka Dimec-Žerdin, Marijan Štelcer, Drago Šinko, Dušan Zagorc, Anton Bukošek, Božo Slana, Alojz Koračin, Robert Kosi, Marko Mastinšek, Jana Dimec, Brigita Cvetkovič, Janko Narat, Marko Coklin, Ivan Mauko, Janko Rožman, Dare Dvanajšček, Ladislav Pišek, Marko Jenuš, Stanko Borkovič, Tone Gorenčič, Zdenko Roškar, Zora Borko, Kristijan Dani, Boštjan Vesel, Radovan Bajković. Novejše pridobitve so: Mihael Lindner, Gregor Vohl, Jurij Ojsteršek, Martin Mohar, Erik Mohar, André Keglević, Alan Belec, Tadej Kukovec, Maša Hovnik Husar, Miša Hovnik Husar, Hana Slana, Gašper Štrakl, Anej Vesel, Gabriela Narat, Enej Kaučič, Niko Mikolčić, Pia Vukovič, Asja Cvetkovič, Lana Vukan, Žan Mlinarič Belak in Tilen Kupčič.
Vsako leto se v Gornji Radgoni zvrsti kar nekaj šahovskih prireditev, med katerimi najbolj izstopa tradicionalni šahovski turnir v počastitev vstopa Republike Slovenije v EU, ki se odvija vsako leto okrog 1. maja. Večkrat se je igralo v OŠ Radgona, zadnja leta pa na Janževem Vrhu. V času sejma AGRA se organizira še turnir za najmlajše za pokal Pomurskega sejma. Ta turnir je bil včasih izredno obiskan, udeleževalo pa se ga je preko sto tekmovalcev. Vsak oktober pa pred radgonsko knjižnico organiziramo že tradicionalni Šahovski izziv za občane, na katerem naši člani igrajo šah z naključnimi mimoidočimi obiskovalci. Vsak teden se igrajo hitropotezni turnirji v OŠ, ki štejejo za klubsko prvenstvo, mesečno pa igrajo standardni šah za prvaka Gornje Radgone.
Društvo organizira tudi priložnostne turnirje, kot je bil lanski v Mladinskem centru Gornja Radgona ter letos spomladi, ko je nudil pomoč pri organizaciji turnirja na Gradu Ormož. Za mlade je organizirana liga v pospešenem šahu v Petanjcih, katere se udeležujejo mladi šahisti z obeh strani Mure. Ker starši, ki pripeljejo svoje otroke na tekmovanje ne želijo med turnirjem posedati tja v en dan, se pomerijo še med sabo. Glavni pobudnik lige za mlade je dolgoletni član ŠD Radgona, nekdanji tajnik društva in državni šahovski sodnik Janko Narat. V preteklosti je bilo organiziranih še več zanimivih prireditev, kot so sindikalne šahovske igre, na katerih so imele svoje ekipe vse delovne organizacije občine, kot tudi občinska uprava, vojska, carina, šolstvo, obmejna milica idr. Standardni so bili meddržavni turnirji s Šahovskim društvom Radkersburg na desetih deskah. Ob teh tekmovanjih so si šahisti izmenjali skromna darila. Večerjo je priredil vsakokratni gostitelj. Vsako leto so se igrali turnirji med levim in desnim bregom Mure na 50 deskah. Sodelovali so člani, članice, mladinci, mladinke, pionirji in pionirke. Vsako leto je bil odigran tudi turnir za občinsko prvenstvo članov in kar nekaj let posebej tudi za občinsko prvenstvo članic. Bila so leta, ko je za občinsko prvenstvo igralo 12 članic.
Pomembnejše šahovske prireditve ŠD Radgona so: 1960 simultanka z velemojstrom Vasjo Pircem, 1962 simultanka z velemojstrom Svetozarjem Gligorićem, 1966 simultanka z velemojstrom Brunom Parmo, 1969 simultanka z mojstrom Ivanom Lešnikom. Radgonski šahisti so igrali tudi dopisni šah, med katerimi sta dosegla največje uspehe Jože Drčar in Evgen Ružič. Največji uspehi radgonskega šaha segajo v 80. in 90. leta, ko je bila članica Brigita Čavužič republiška prvakinja med pionirkami, redno pa se je udeleževala tudi republiških prvenstev za srednješolce, skupaj z Jano Dimec. Radgonski mladinci pa so se redno udeleževali ekipnih prvenstev ter bili tudi republiški ekipni prvaki. V letu 2013 je članska ekipa osvojila odlično 2. mesto v III. članski ligi vzhod ter napredovala v II. državno ligo. V letu 2016 je članska ekipa osvojila 4. mesto v II. državni članski ligi vzhod. V letu 2017 so Radgončani prvič v zgodovini kluba hkrati nastopili tudi v II. mladinski državni ligi in v II. državni ligi za ženske, tako da smo zlasti na podlagi teh dveh tekmovanj napredovali v seštevku za najboljši klub v državi, kjer smo bili uvrščeni na 32. mesto med 62 aktivnimi klubi v državi. Ostali uspehi mladih šahistov v zadnjem obdobju so: Andre Keglevič 1. med fanti do 20 let na klubskem regijskem prvenstvu. Martin Mohar 2. med fanti do 20 let na klubskem regijskem prvenstvu, Maša Hovnik Husar 3. med deklicami do 14 let na klubskem regijskem prvenstvu. Hana Slana 1. ter Miša Hovnik Husar 2. med deklicami do 12 let na klubskem regijskem prvenstvu, Tadej Kukovec 3. med fanti do 12 let na klubskem regijskem prvenstvu; Gabriela Narat regijska prvakinja med deklicami do 8 let pri starosti 6 let, uspeh pa je dopolnila tudi naslednje leto z 2. mestom; Lana Vukan 3. med deklicami do 9 let na regijskem osnovnošolskem prvenstvu; Alan Belec 3. med fanti do 12 let na regijskem klubskem prvenstvu; Regijske prvakinje do 9 let na ekipnem regijskem šolskem prvenstvu (Pia Vuković, Maša Hovnik Husar in Lana Vukan)...
„Ob prihodu v Gornjo Radgono sem se počutil izgubljenega v tujem svetu, navkljub dejstvu, da moj rod izvira od tu in imam v okolici Gornje Radgone mnogo sorodnikov. Iskal sem sorodne duše, s katerimi bi si lahko popestril dolge popoldanske dneve po službi. Tako sem ob večernem sprehodu po mestu v enem od lokalov zagledal skupino ljudi, ki so bili zatopljeni v šahovska polja. Vstopil sem in jih od daleč opazoval pri igri. Igrali so tako zavzeto, da niti niso opazili mojega zanimanja za dogajanje na šahovnici. Ob končani igri sem jih ogovoril z namenom, da bi tudi sam preizkusil svoje znanje v šahu. Beseda je dala besedo in hitro smo se dogovorili, da se dobimo naslednji četrtek na šoli, kjer se redno dobivajo člani šahovskega društva. Odpravil sem se torej na šolo, kjer je bilo zbranih mnogo šahistov, med njimi tudi najmlajši, ki so komaj vstopali v svet šaha. Takoj mi je postalo jasno, da je igranje proti izkušenim šahistom čisto nekaj drugega kot sem si predstavljal ob igri doma z bratom ali med prijatelji. Takoj je šlo na nož. Ker nisem bil vajen igranja na čas, sem potreboval tudi na tem področju kar nekaj vaje, da sem se lahko kosal z ostalimi. Seveda pa je bilo nekaj takih nasprotnikov, ki jih tudi po najboljših močeh nisem mogel ogroziti. Tako je postal moj cilj, da se jim skušam približati in jih nekoč premagati", se spominja svojih začetkov v ŠD Radgona, aktualni predsednik Jurij Ojsteršek.
V društvu se je počutil sprejetega, zato je bil prepričan, da si želi biti del tega društva. Veselil se je vsakega naslednjega četrtka, ki mu je pomenil že skoraj konec tedna, saj je bilo delo ob petkih mnogo lažje, če je prejšnji večer igral dobre šahovske dvoboje. Mnogo turnirjev se je zavleklo tudi v pozen večer, ko so po končanih dvobojih ob kozarcu rekli tudi kakšno besedo o tej in oni zadevi. „Začutil sem močno povezanost med člani. Ponujena mi je bila tudi priložnost, da nastopim v ekipi na tekmovanju, kar je bila zame novost in velik izziv. Spominjam se prve partije kot bi bila včeraj, ter veselje ob osvojeni točki. Najbolj me je navdušil ekipni duh, ki je bil prisoten ob takih trenutkih. Vsaka zmaga je bila nagrajena z veseljem celotne ekipe, malo slabši rezultati pa niso skazili zaupanja v prihodnje uspehe. Z leti sem spoznal ogromno šahistov, mnoge med vami imam za prave prijatelje. Zelo me navdušuje dejstvo, da je šahovska družina razširjena po vsem svetu, da lahko igramo s šahisti celega sveta, da si lahko v današnjem času modernih tehnologij ogledamo tudi največje mojstre te igre v realnem času ter diskutiramo o igri in šahu nasploh. Vseeno pa je največji užitek sedeti s prijateljem ob šahovnici, odigrati dobro partijo ter premleti vse dobre in manj dobre poteze po odigrani igri. Letos mi je bila zaupana funkcija predsednika šahovskega društva, kar je zame prva podobna vloga. Verjamem, da jo bom uspel s pomočjo ostalih članov društva vestno in odgovorno opravljati v dobro vseh naših šahistk in šahistov. Prizadeval si bom za nadaljevanje razvoja te igre v našem okolju, tako pri delu z najmlajšimi kot pri organizaciji prireditev kot je današnja. Verjamem da nam bo vsem skupaj uspelo", je še v letu jubileja povedal Jurij Ojsteršek, predsednik ŠD Gornja Radgona.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Šahovski klub Radgona obeležil 70-letnico obstoja in uspešnega delovanja