Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mladinski gasilski tabor GR 2018

 

Na radgonskem območju skrbijo za bodoče gasilke in gasilce - letos 102 otroka stara med 6 in 16 let na »Mladinskem gasilskem taboru Gornja Radgona 2018" kjer jih je obiskala tudi ministrica

Otroški gasilski tabor GR 2018Po štirih razgibanih, razburljivih in zanimivih dnevih je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni končan tradicionalni mednarodni „Mladinski gasilski tabor 2018" Gasilske zveze Gornja Radgona. Letošnjega tabora, ki je nadaljevanje tradicije že iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, sta se udeležila 102 otroka iz 16 gasilskih društev iz občin Gornja Radgona in Apače. Poleg mladih gasilcev starih med 6 in 16 let iz domačih društev, so bili zraven tudi številni mentorji in inštruktorji. V preteklosti so podobne gasilske tabore organizirali že v Negovi, Zgornjem Konjišču, Orehovcih, pri radgonski osnovni šoli, pri radgonskem gasilskem domu..., vendar se je lokacija na Pomurskem sejmišču izkazala kot daleč najbolj primerna, saj so bili pogoji odlični.

„Tu je vse, kar potrebujemo, vabimo pa otroke od 6 do 16 let, pionirje, mladince iz občin Apače in Gornja Radgona, v obeh imamo 16 prostovoljnih društev. Preprosto ne moremo, da ne bi mladine po šoli malo potegnili v razvedrilo, doživetja, prijateljstvo, v neko gasilsko in taborniško življenje, potem pa iz njih dobivamo operativce in gasilce, ki to ostanejo," je povedal Peter Cvetkovič, predsednik GZ Gornja Radgona, ki je opozoril, da brez učenja, znanja in usposobljenosti danes ni več mogoče delovati, zato že otroke učijo veščin, ki jim bodo prišle prav.
Tabor v mestu sejmov in penin, ki se je začel s prižigom tabornega ognja, so obiskali tudi predsedniki in poveljniki gasilskih društev in zvez ter župana občin, iz katerih so bili prisotni mladi taborniki, pozdravit pa jih je prišla tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, katero sta pozdravila tudi predsednik GZ Gornja Radgona Peter Cvetkovič, in radgonski župan Stanislav Rojko. Pred pozdravom mladih gasilcev je ministrici raportiral dežurni gasilski častnik Stanislav Rakuša. Ministrica, ki opravlja tekoče posle, je dejala, da smo na gasilce zelo ponosni in se jim moramo zahvaliti. Po njenih besedah je to organizacija, ki je najštevilčnejša, še bolj pomembno pa je, da jih družijo prave vrednote, za katere si želi, da bi prevevale tudi druge sloje družbe. „Solidarnost, tovarištvo, pomoč človeku, ko jo potrebuje, to je tisto, kar vidimo danes tukaj, kar se mladi naučijo od gasilcev in to se mi zdi najbolj pomembno", je poudarila ministrica Katičeva.
Omenjeni taborni ogenj je sicer nato neprekinjeno gorel štiri dni in so ga pogasili v nedeljo opoldan, ko so se mladi gasilci in gasilke, ki so spletli dodatne zveze in poznanstva, tudi ob kakšni solzi poslovili. Udeleženci tabora so sicer delali v večih skupinah. Za mlade tabornike je skrbelo kar 22 mentorjev in strokovnih sodelavcev, kar pomeni, da je, poleg gostov in staršev, ki so jih obiskovali, na sejmišču vseskozi bivala dobra stotnija bodočih ter izkušenih gasilcev. V učnem programu so udeleženci tabora čez dan spoznali delo policistov ob pomoči policijskega psa, delo vojakov, delo potapljačev, poskušali so držati gasilsko cev, ko je iz nje brizgala voda, se spuščali po vrvi, vezali vozle, nuditi prvo pomoč: Predstavili so se tudi rdeči križ, zdravstveni dom, enota reševalnih psov REPS iz Maribora, gasilci, potapljači, vozilo za reševanje v predorih in še marsikaj. Vsako jutro so imeli skupinsko telovadbo in dvig zastave, zvečer pa tudi spuščanje zastave, v ospredju je bilo druženje in učenje. Vmes pa veliko: razvedrila, rekreacije, delavnic, učenja gasilskih veščin, ogledov, obiskov, srečanj, žuriranja..., vse to ob upoštevanju pravil čistoče in taborniškega reda. Poskrbljeno je bilo za dnevne obroke: zajtrk, kosilo in večerje, ter malice - sadje in napitki po želji. Dnevne aktivnosti in rekreacija so se odvijale v Gornji Radgoni, le plavanje in „potop" v Radencih, udeleženci pa so prenočevali v sejemski hali. V času tabora je bila organizirana tudi prva medicinska pomoč, a medicincem ni bilo potrebno veliko posredovati. „Dejansko bi lahko še veliko tega naštevali, kajti bilo je zelo pestro in otroci so navdušeni. In to je za nas v prvi vrsti najbolj pomembno, pozneje pa na vrsto prihajajo vedno težje naloge. Ob tem pa je pomembno, da okolica ostane takšna kakršno smo našli, torej čista, pospravljena in urejena, kajti naš cilj je tudi, naučiti otroke kako varovati okolje. Tukaj se lahko veliko naučijo, torej tudi marsikaj kar doma ne počnejo ali za to nimajo pogojev ali potrebe. Predstavili smo jim prometne in druge nesreče. Veliko se je govorilo o preventivi pred požarom, nesrečami v naravi, na objektih, potem ravnanju ob nesreči ali požaru, o varnem gašenju in reševanju ipd. Učili smo jih odgovornosti tudi sedaj, od malega. In otroci so veseli, da so lahko denimo varnostniki oz. stražarji v nočnem času", pravi predsednik GZ Gornja Radgona Peter Cvetkovič, ki pričakuje, da bo večina izmed teh otrok pozneje postala gasilec ali gasilka, kajti izprašani gasilci postanejo šele po 16. letu starosti. „Mladim poskušamo nekako vcepiti potrebo po sodelovanju in jih poučiti, da gasilstvo ni samo neko"komandiranje", ampak je to neko znanje, potrpljenje in tudi veselje. Računalnikov prav nič ne pogrešajo, tu je 23 mentorjev, sicer pa imamo določena pravila o redu in program, saj želimo sleherno minuto nekaj početi, tudi tisto, kar udeležence tabora veseli oz. si izberejo sami," je še dodal Cvetkovič.
Gasilcem, najbolj množični organizaciji v državi, se torej za podmladek očitno ni treba bati. Ta hip namreč poteka okoli 100 različnih dejavnosti mladih gasilcev, med katerimi je bil tudi štiridnevni gasilski mladinski tabor na sejmišču v Gornji Radgoni, kjer je med drugimi bila tudi 10-letna Tija Lucija Ornik iz Kunove: „Gasilci rešujejo ljudi in mogoče jih bom tudi jaz", je povedala 10-letnica, ki je dodala, da je prišla, ker na takem taboru še ni bila, ker je slišala, da bo spoznala veliko prijateljev, kar se je tudi zgodilo, in ker se je učila gasilskih znakov, katerih se so morali naučiti „samo" 15. Tudi 15-letni Mišel Čuček iz sosednje Negove je na taboru najprej bil zaradi druženja in spoznavanja novih prijateljev, računalnika niti malo ne pogreša. „Doma pri računalniku si osamljen v sobi, tu pa je veliko zabave, aktivnosti, s katerimi se lahko povezujemo. Posebej me zanima predstavitev vojakov in policistov in njihovo delo, seveda je bilo zanimivo tudi skupno kopanje in aktivnosti med prostim časom. Tabor je pomemben tudi za tiste, ki so že gasilci, ker se lahko naučijo različnih stvari, ki jih še niso vedeli, tu je tudi tekmovanje v orientaciji, kjer se nam lahko pridružijo drugi. Sicer pa je biti gasilec na začetku zanimivo, potem pa vidiš, kako pomembno je prostovoljstvo, da je to nekaj, kar lahko stori vsak, na koncu pa ga spoštujejo, saj rešuje ljudi in imetje," je dejal Mišel.
V vsakem primeru je bil tabor uspešen, saj na območju občin Gornja Radgona in Apače, oz. tamkajšnji gasilski zvezi, ter skupaj 16 gasilskih društvih, preko različnih izobraževanj, nenehno skrbijo za pomlajevanje gasilskih vrst in s tem tudi za prihodnost prostovoljnega gasilstva. In tovrstni mladinski gasilski tabori so nekakšen nov način »priprave« bodočih gasilk in gasilcev. In prav zanimivo je bilo videti, ko se šestletni otroci pripravljajo na gasilstvo, njim pa se to zdi zelo koristna in prijetna izraba počitniškega časa. Iz različnih vzrokov se je tabora udeležilo nekoliko manj udeležencev, kot so pričakovali.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Mladinski gasilski tabor GR 2018