Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi radenski vrtec v programu Ekošola

 

Državna sekretarka podelila 23 novih Zelenih zastav

Eko šolaZačelo se je novo šolsko leto in spet so oživele tudi druge aktivnosti, ki se izvajajo na področju vzgoje in izobraževanja. Sem sodi tudi program Ekošola, in tako je 23 slovenskih ustanov - vrtcev, osnovnih, srednjih šol in fakulteta – letos v Sloveniji prvič pridobilo mednarodni okoljski znak Zelena zastava, s katerim izkazujejo izpolnjevanje vsebin kriterijev dela v programu Ekošola. Zelene zastave je eko koordinatorjem, ravnateljem, učencem in dijakom izročila Martina Vuk, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport na letni koordinatorjev programa Ekošola, ki so jo namenili aktualni temi podnebne spremembe. Na njej je gostoval tudi Matevž Lenarčič.

S prejemom mednarodnega okoljskega znaka Zelena zastava se je 23 ustanov – vrtcev, osnovnih in srednjih šol, letos tudi Center za usposabljanje Radovljica in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani – pridružilo največji mreži otrok in mladih za okoljsko vzgojo in izobraževanje ter udejanjanje načel trajnostnega razvoja na svetu. Ustanova, ki pridobi okoljski znak Zelena zastava, izkazuje načrtno in sistematično vključevanje okoljskih vsebin v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki potekajo kot del učnega načrta, interesnih ali obšolskih dejavnosti. Zeleno zastavo morajo ustanove obnavljati vsako šolsko leto. Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je v uvodnem nagovoru pred podelitvijo znaka Zelena zastava izpostavila pomen znanja, ki ga pridobimo prek formalnega in neformalnega izobraževanja, kamor štejemo tudi program Ekošola.
V programu Ekošola v letošnjem šolskem letu uvajajo nov tematski sklop podnebne spremembe, ki je na mednarodni ravni programa že samostojna tema. Z njo želijo spodbujati vključene ustanove, da z vsakim dejanjem vplivamo na podnebne spremembe. »V sklopu projekta Podnebne spremembe v Ekošoli bomo v letošnjem letu začeli spodbujati vrtce in šole, da tej temi namenijo več pozornosti in praktično pri vseh svojih dejavnostih vključujejo tudi podnebne spremembe. Za mentorje smo zasnovali posebno gradivo in učne liste, ki jim bodo v pomoč pri njihovem delu,« pojasnjuje mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola v Sloveniji.
Eko šolaPodnebne spremembe so bile tudi osrednja tema letne konference koordinatorjev programa Ekošola, ki se je je letos udeležilo rekordnih 490 vzgojiteljev, učiteljev, profesorjev, mentorjev, ravnateljev in drugih sodelavcev programa Ekošola. Med predavatelji konference je bil tudi Matevž Lenarčič, ki je opisal svoje večkratne odprave merjenja črnega ogljika, pri čemer je poudaril, da se premalo zavedamo, da potuje z zračnimi masami na velike razdalje, povzročamo pa ga z nepopolnim izgorevanjem ogljičnih materialov. Zato povzroča lokalne, regionalne in globalne probleme. O podnebnih spremembah sta govorili tudi mag. Mojca Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Darja Piciga z Ministrstva za okolje in prostor.
Ustanove, ki so prvič prejele znak Zelena zastava programa Ekošola so: Otroška igralnica Malina, Ljubljana; Vrtec Hansa Christiana Andersena, Ljubljana; Vrtec Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi; Vrtec Radenci – Radenski mehurčki; Vrtec Slovenske Konjice; Vrtec Ciciban, Ljubljana; OŠ Sveti Tomaž in Vrtec pri OŠ Sveti Tomaž; OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad in Vrtec Gornji Grad; OŠ Štore, podružnica Kompole; OŠ Karla Destovnika Kajuha, Ljubljana; OŠ Kidričevo; OŠ Polzela, Podružnična šola Andraž; OŠ Helene Puhar Kranj; OŠ Kozara Nova Gorica; Center za usposabljanje delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica; Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica; Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor; GRM Novo mesto, Srednja šola za gostinstvo in turizem; Šolski center Slovenj Gradec, Srednja zdravstvena šola; Srednja trgovska šola Ljubljana; Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana; Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Kaj je program Ekošola?
Program Ekošola v Sloveniji deluje od leta 1996, vanj je vključenih več kot 700 vrtcev, osnovnih in srednjih šol, dijaških domov, centrov šolskih in obšolskih dejavnosti ter fakultet, v aktivnostih sodeluje več kot 130.000 otrok, učencev in dijakov ter 8.500 vzgojiteljev ali učiteljev. Program dela temelji na metodologiji sedmih korakov, ki je enoten po celem svetu. Ustanove, ki uspešno zaključijo aktivnosti po sedmi korakih, pridobijo mednarodno uveljavljeni okoljski znak Zelena zastava. Po svetu se v program vključuje več kot 13 milijonov otrok, milijon vzgojiteljev in učiteljev, več kot 44.000 ustanov v 65 državah po vsem svetu.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Tudi radenski vrtec v programu Ekošola