Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi radenski vrtec v programu Ekošola

 

Državna sekretarka podelila 23 novih Zelenih zastav

Eko šolaZačelo se je novo šolsko leto in spet so oživele tudi druge aktivnosti, ki se izvajajo na področju vzgoje in izobraževanja. Sem sodi tudi program Ekošola, in tako je 23 slovenskih ustanov - vrtcev, osnovnih, srednjih šol in fakulteta – letos v Sloveniji prvič pridobilo mednarodni okoljski znak Zelena zastava, s katerim izkazujejo izpolnjevanje vsebin kriterijev dela v programu Ekošola. Zelene zastave je eko koordinatorjem, ravnateljem, učencem in dijakom izročila Martina Vuk, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport na letni koordinatorjev programa Ekošola, ki so jo namenili aktualni temi podnebne spremembe. Na njej je gostoval tudi Matevž Lenarčič.

S prejemom mednarodnega okoljskega znaka Zelena zastava se je 23 ustanov – vrtcev, osnovnih in srednjih šol, letos tudi Center za usposabljanje Radovljica in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani – pridružilo največji mreži otrok in mladih za okoljsko vzgojo in izobraževanje ter udejanjanje načel trajnostnega razvoja na svetu. Ustanova, ki pridobi okoljski znak Zelena zastava, izkazuje načrtno in sistematično vključevanje okoljskih vsebin v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki potekajo kot del učnega načrta, interesnih ali obšolskih dejavnosti. Zeleno zastavo morajo ustanove obnavljati vsako šolsko leto. Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je v uvodnem nagovoru pred podelitvijo znaka Zelena zastava izpostavila pomen znanja, ki ga pridobimo prek formalnega in neformalnega izobraževanja, kamor štejemo tudi program Ekošola.
V programu Ekošola v letošnjem šolskem letu uvajajo nov tematski sklop podnebne spremembe, ki je na mednarodni ravni programa že samostojna tema. Z njo želijo spodbujati vključene ustanove, da z vsakim dejanjem vplivamo na podnebne spremembe. »V sklopu projekta Podnebne spremembe v Ekošoli bomo v letošnjem letu začeli spodbujati vrtce in šole, da tej temi namenijo več pozornosti in praktično pri vseh svojih dejavnostih vključujejo tudi podnebne spremembe. Za mentorje smo zasnovali posebno gradivo in učne liste, ki jim bodo v pomoč pri njihovem delu,« pojasnjuje mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola v Sloveniji.
Eko šolaPodnebne spremembe so bile tudi osrednja tema letne konference koordinatorjev programa Ekošola, ki se je je letos udeležilo rekordnih 490 vzgojiteljev, učiteljev, profesorjev, mentorjev, ravnateljev in drugih sodelavcev programa Ekošola. Med predavatelji konference je bil tudi Matevž Lenarčič, ki je opisal svoje večkratne odprave merjenja črnega ogljika, pri čemer je poudaril, da se premalo zavedamo, da potuje z zračnimi masami na velike razdalje, povzročamo pa ga z nepopolnim izgorevanjem ogljičnih materialov. Zato povzroča lokalne, regionalne in globalne probleme. O podnebnih spremembah sta govorili tudi mag. Mojca Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Darja Piciga z Ministrstva za okolje in prostor.
Ustanove, ki so prvič prejele znak Zelena zastava programa Ekošola so: Otroška igralnica Malina, Ljubljana; Vrtec Hansa Christiana Andersena, Ljubljana; Vrtec Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi; Vrtec Radenci – Radenski mehurčki; Vrtec Slovenske Konjice; Vrtec Ciciban, Ljubljana; OŠ Sveti Tomaž in Vrtec pri OŠ Sveti Tomaž; OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad in Vrtec Gornji Grad; OŠ Štore, podružnica Kompole; OŠ Karla Destovnika Kajuha, Ljubljana; OŠ Kidričevo; OŠ Polzela, Podružnična šola Andraž; OŠ Helene Puhar Kranj; OŠ Kozara Nova Gorica; Center za usposabljanje delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica; Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica; Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor; GRM Novo mesto, Srednja šola za gostinstvo in turizem; Šolski center Slovenj Gradec, Srednja zdravstvena šola; Srednja trgovska šola Ljubljana; Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana; Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Kaj je program Ekošola?
Program Ekošola v Sloveniji deluje od leta 1996, vanj je vključenih več kot 700 vrtcev, osnovnih in srednjih šol, dijaških domov, centrov šolskih in obšolskih dejavnosti ter fakultet, v aktivnostih sodeluje več kot 130.000 otrok, učencev in dijakov ter 8.500 vzgojiteljev ali učiteljev. Program dela temelji na metodologiji sedmih korakov, ki je enoten po celem svetu. Ustanove, ki uspešno zaključijo aktivnosti po sedmi korakih, pridobijo mednarodno uveljavljeni okoljski znak Zelena zastava. Po svetu se v program vključuje več kot 13 milijonov otrok, milijon vzgojiteljev in učiteljev, več kot 44.000 ustanov v 65 državah po vsem svetu.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Tudi radenski vrtec v programu Ekošola