Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Galičičevo kovaško orodje in oprema kot kulturna dediščina Apaške doline in Slovenije

( 1 Ocena ) 

Kakšen je začetek kovaštva v Žepovcih v letu 1946?

Kovačija ŽepovciGotovo je, da imajo po naši deželi, zlasti na starejših domačijah na podeželju, še vedno izjemne predmete in eksponate iz preteklosti, ki so sedaj prava kulturno zgodovinska dediščina, na katero bi lahko bili ponosni. Ponekod omenjeni predmeti, bodisi, da gre za kmečko ali obrtniško orodje, ali morebiti kaj drugega, kar so naši predniki koristili za lajšanje svojega vsakodnevnega življenja, ležijo v shrambi ali na podstrešju. Žal pa ponekod tovrstni eksponati propadajo in odhajajo v pozabo, drugod pa jih mlajše generacije, ki sanirajo ali podirajo starejše objekte, morebiti tudi nevede uničujejo.

Škoda, kajti lahko bi tovrstne predmete, tudi če kdo ne ve za kaj gre in če jih ne želi hraniti doma, ponudili zbiralcem ali muzejem, ter s tem ohranjali tehnično in kulturno dediščino. In pri ohranjanju dediščine iz preteklosti je mnogim lahko pravi vzornik, 71-letni Vojko Galičič iz Žepovcev na Apaškem polju, otrok povojnih priseljencev na desni breg reke Mure ob med Gornjo Radgono in Šentiljem.
Prav Vojko Galičič, katerega oče Julij je po 2. svetovni vojni odkupil kovaško delavnico in orodje, nam je na podlagi ohranjenega gradiva - dokumentacije in tudi orodja, ki sedaj sodi v muzej, razlagal o tem, kakšen je začetek kovaštva v Kmetijski obdelovalni zadrugi „Franc Rozman Stane", leta 1946 v Žepovcih? „Naslednik kovaštva po letu 1946, je bil moj oče oče Julij, ki je tega leta prišel v Apaško kotlino kot kolonist z ostalimi 25 Gorenjci. Ko se je vrnil iz Koncentracijskega taborišča Dachau, kjer je pristal s pomočjo domačega župnika in domačih izdajalcev iz Fužin nad Škofjo Loko, je bila vas požgana. In ker so v istem času izseljevali tamkajšnje prebivalce in naseljevali Apaško dolino, je takratna oblast očeta usmerila v te kraje. Ker je bi kvalificirani kovač je dobil hišo s kovačnico in minimalnim orodjem. Največja vrednost v kovačnici je bila varilna garnitura za avtogeno varjenje, stabilni vrtalni stroj in kovaški meh", razlaga Vojko Galičič.
Prav takrat se je v Apaški dolini zbralo 25 zagnanih mladcev, ki so ustanovili Kmetijsko obdelovalno zadrugo. „Ob vpeljevanju kovaštva je bil moj oče še blagajnik zadruge. Po pripovedovanju je imel v začetku največ dela s kmetijskim orodjem, zemlja je morala biti obdelana ročno. Naslednja glavna panoga je bila podkovanje konj, ker je bila v bližini kolarska delavnica, kjer je domačin, ki ni bil izseljen, izdeloval lesene vozove, katere je moj oče kovač okoval. Kot otrok se spomnim, da je pri tem delu včasih sodelovala celotna družina. Leta 1949 je v kovačnico prišla elektrika in delo je postalo znosnejše. Žal pa, koncentracijsko taborišče, kovaško delo in delo v zadrugi je očeta vidno izčrpavalo, zato si je v rojstnem kraju Fužine nad Škofjo Loko, za dve leti do upokojitve poiskal lažje delo. Zaradi vsega nakopičenega gorja je leta 1978, umrl star 63 let", nam je o svojem očetu razlagal Vojko Galičič, ki je postregel tudi z zanimivim podatkom, in sicer, da sta z očetovim predhodnikom, ki je bi izseljen iz Apaške doline in Jugoslavije, ostala prijatelja vse do njegove smrti. „Oba sta se zavedala, da je vojna in politika po vojni naredila ogromno gorja za vse. Moti pa me, da danes nekateri, ki so bili rojeni po letu 1960 in 1970 živijo v veliki zmoti, da so kolonisti dobili vse podarjeno. Vsak, ki je leta 1946 prišel v Apaško kotlino, je posta lastnik dobljenega premoženja po 15 letih to pomeni 1961 leta, zato so tudi mnogi obupali in odšli, preden so postali lastniki. Dobro se zna, kdo je takim nevednežem vcepil take in drugačne dezinformacije. V zvezi s tem, bi se dalo napisat še mnogo zanimivega, toda...", se jezi otrok kolonista.
Postregel nam je tudi z originalnim zapisnikom o primopredaji inventarja v kovačnici v Žepovcih, z dne 14. junija 1946. Komisijo so sestavljali zastopnik Obrtne zbornice Gornja Radgona, tov. Jože Lenček, zastopnik Odbora Osvobodilne fronte Žepovci, tov. Ivan Završnik in prevzemnik delavnice tov. Julij Galičič. Komisija je takrat ugotovila in popisala ves inventar, ki je bil v kovaški delavnici, in sicer: nakovalo - 2 kom., Varilna garnitura komplet - 1 kom., Kladivo težko ročno - 2 kom., Kladivo lahko ročno - 3 kom., Razna pomožna kladiva - 14 kom., Stabilni vrtalni stroj - 1 kom., Ročni vrtalni stroj - 1 kom., Nastavki za v nakovalo razni - 6 kom., Ključi navadni razne dimenzije - 6 kom., Francoski ključ - 1 kom., Žaga za železo z okvirjem - 1 kom., Svedri za kovino razni - 8 kom., Svedri za les navadni - 4 kom., Svedri za vrtanje pestev - 5 kom., Primeži težki - 2 kom., Kovaški meh - 1 kom., Navlakači šin na kolesa - 2 kom., Stružnica lesena - 1 kom., Brusilna plošča - 1 kom., Mizica za pribor za podkve - 1 kom., Komplet orodje za podkovanje konjev - 1 kom., Korito za vodo betonsko -1 kom., Klešče ščipalne - 2 kom., Klešče kovaške male - 4 kom., Klešče kovaške velike - 9 kom., Prebijači razni - 6 kom., Sekači za železo - 3 kom., Škarje za pločevino - 1 kom., Rezalnik - 1 kom., Dleta - 3 kom., Vile razne - 5 kom.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Galičičevo kovaško orodje in oprema kot kulturna dediščina Apaške doline in Slovenije