Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vrtci in šole v znamenju tradicionalnega zajtrka

 

Dan slovenske hrane v ospredje postavlja pomen zdravega prehranjevanja z živili lokalnega porekla

Slovenski zajtrkSkoraj po vseh vrtcih in šolah po Sloveniji, tudi v Vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni, je potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Ob tej priložnosti so otroci, skupaj z vzgojiteljicama, Sabino Steyer Debeljak in Dolores Martinec, za vrstnike in goste pripravili tudi priložnosti kulturni program, v katerem so v ospredju bile pridne čebelice in vse kar sodi k dobremu domačemu zajtrku. Prisotne so še pred domačim zajtrkom: kruh, med, maslo, mleko, jabolka..., pozdravili ravnateljica vrtca, mag. Breda Forjanič, radgonski podžupan Robert Žinkovič in predsednik Čebelarske družine Peter Dajnko Gornja Radgona, Igor Litrop, ki so otrokom zaželeli čim več zdrave slovenske hrane iz domačega okolja.

Podobno je sicer bilo tudi v drugih vzgojno izobraževalnih ustanovah na območju Gornje Radgone, in tudi po vsej Sloveniji, ko so predvsem v šolah in vrtcih, pa tudi v številnih podjetjih ter drugih institucijah, tretji petek v mesecu novembru, ko Slovenija obeležuje dan slovenske hrane, na mizi jedi tradicionalnega slovenskega zajtrka, s čimer želijo pristojni širiti zavedanje o pomenu zdrave in lokalne hrane in pomena dobrega zajtrka, ne le za otroke.
Kot je znano tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsak tretji petek v novembru, in letos se je to zgodilo sedmič, je med drugim namenjen ozaveščanju o pomenu lokalne hrane in ohranjanja podeželja ter varovanju okolja in naravnih virov. V številnih primerih omenjenega zajtrka so zraven tudi državni, predvsem pa lokalni politiki. Spremlja ga tradicionalni slovenski zajtrk - v vrtcih in šolah je tako več kot 260.000 otrok dan začelo s kruhom z maslom in medom, jabolkom in mlekom. Namen tradicionalnega zajtrka je tudi ozaveščati o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad. Redno zajtrkovanje je namreč del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga, so poudarili na NIJZ, kjer sicer opažajo, da še vedno dobršen del prebivalcev Slovenije ne zajtrkuje. Pri tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je nadgradnja medenega zajtrka, s katerim je pred 12 leti začela Čebelarska zveza Slovenije, bodo otroke tudi letos obiskali čebelarji, jim predstavili vlogo čebelarstva in z njimi zapeli Čebelarja.
V ospredju letošnjega dneva slovenske hrane so sicer tla, ki so pomembna za pridelavo varne in kakovostne hrane. „Vsi se zavedamo, da so zdrava tla predpogoj za zdravo in varno hrano," je podarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Minister za okolje in prostor Jure Leben je ob tem dodal, da je ohranjanje kakovosti tal zelo pomembno, saj je od tega odvisna kakovost pridelka. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč verjame, da bo čez 10 let to postalo vseevropsko gibanje, tudi sicer se je zajtrk razširil že v več evropskih držav, saj ga že sedaj mnoge kopirajo po Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je opravil vrednotenje izvajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer se dotika procesov, izdelkov in v omejenem obsegu tudi širših vplivov. Tradicionalni slovenski zajtrk je že pred leti segel tudi v zamejstvo, kot rečeno pa tudi v nekatere druge države, zlasti evropske.
Sicer pa, na kulturnem ministrstvu poudarjajo, da je tradicionalni slovenski zajtrk povezan s slovenskim ljudskim izročilom in kulturno dediščino. Tukaj izpostavljajo pomen leposlovnih del, ki otrokom in mladim na nevsiljiv način posredujejo sporočila o pomenu zdrave prehrane in povedal, da lahko tudi s številnimi drugimi kakovostnimi kulturnimi vsebinami - od etnoloških zbirk v muzejih po vsej Sloveniji, skozi pesmi in kuharske knjige, filme, lutkovne in gledališke predstave, do delavnic peke kruha, izdelovanja panjskih končnic in izdelkov iz voska... pomembno prispevamo k razvoju zdravega življenjskega sloga otrok in mladih, kjer je za celosten razvoj posameznika poleg zdrave prehrane zelo pomembna tudi t.i. »duhovna hrana« - kultura in umetnost.
V primeru našega zajtrka gre za to, da s hrano ravnamo etično, tudi zaradi dejstva, da danes hrana še ni dostopna vsem ljudem po svetu. Ko pozorno ravnamo s hrano, povzročamo tudi manj okoljskih stroškov v smislu odpadkov in viškov hrane. V celotni zadevi je pomembna vloga učiteljic in učiteljev, vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki jo imajo pri ozaveščanju o pomenu zdrave prehrane, zdravih navad in odgovornega ravnanja s hrano. Prav pedagoški delavci in organizatorji prehrane v šolah in vrtcih veliko pripomorejo k celoviti slovenski prepoznavnosti projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki pravzaprav ni več le projekt, ampak že del vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Naša država ima enega najboljših sistemov organizirane šolske prehrane in smo ena redkih držav, ki v okviru javne službe izvaja organiziranje prehrane na način, da praktično vsak otrok v šoli dobi ne le malice, ampak ima tudi možnost zajtrka, kosila in popoldanske malice. Otrok, ki uživajo malico v šolah je skoraj 99 odstotkov, tistih, ki uživajo kosilo v šolah pa 75 odstotkov. V povprečju se v slovenskih šolah na dan pripravi blizu 200.000 obrokov...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Vrtci in šole v znamenju tradicionalnega zajtrka