Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlatarstvo Kapun v Gornji Radgoni deluje že 41. leto

 

Kupec še zdaleč ni samo številka

Zlatarstvo KapunKo je dosedanji predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona, Vlado Rojko, ob koncu leta 2018, na seji skupščine zbornice, v gostišču „Vrtnica" v Zgornjem Konjišču, podeljeval jubilejna priznanja dolgoletnim članom zbornice, je eno najvišjih, in sicer za 40-letnico obstoja in uspešnega delovanja prejela znana in ugledna zlatarka Janja Kapun. Prlečka, ki se je v Gornjo Radgono priselila z ljutomerskega konca, iz Cvena, je zlatarstvo ustanovila 1. septembra, davnega leta 1978. Najprej je delovala v prostorih Urarstva Budja, nato od 1985 v svojem dograjenem in urejenem lokalu. Od leta 1998 pa ji pomaga in nadaljuje tradicijo sin Ervin, ki je kot najboljši svoje generacije leta 2003 pridobil naziv zlatarski mojster. Tako je Zlatarstvo Kapun, ki se nahaja v samem središču Gornje Radgone, in sicer na avtobusni postaji,  torej družinsko podjetje, kjer se ukvarjajo z prodajo zlatih in srebrnih izdelkov, izdelavo unikatnih izdelkov kot so prstani, obeski, verižice, uhani, zapestnice in seveda poročni prstani. Poseben poudarek je prav na poročnih prstanih, ki jih ročno izdelajo po željah naročnika. Kapunova sta prepričana, da je še vedno v ospredju ženski nakit, praktično vse kar si dame želijo, tako da tega največ prodajo.

Na izbiro imajo preko 150 različnih vzorcev v belem in rumenem ter rdečem zlatu. Med drugim nudijo tudi graverske storitve kot so graviranje pokalov, graviranje ur, pisal, inventurnih ploščic ipd. Izvajajo tudi popravila vseh vrst nakita in kot pravi neutrudna Janja, s sinom Ervinom se trudita, da so njuni izdelki in storitve prepoznavni po kvaliteti in designu..., predvsem pa pri njih nobena stranka, noben kupec in obiskovalec, ni samo številka, temveč vsakemu skušajo svetovani in pomagati pri izbiri nakita. Kot pravi prisrčna zlatarka Janja, svojim strankam poskušajo posvetiti pozornost kolikor se le da, in prisluhnejo njihovim slehernim željam. „Smo odprti za vsakršen dobro mišljeni nasvet in prijazno besedo. Strankam želimo ponuditi strokoven, a vseeno oseben način postrežbe in če je potrebno, in če nam dopušča čas, si radi vzamemo kašno minuto več in jim prisluhnemo. Zavedamo pa se, da se vsem željam ne da ugoditi". Tudi sploh si pri Zlatarstvu Janje Kapun prizadevajo, da bi čim bolj zadovoljili svoje stranke. Prav zato je sin Ervin z odliko pridobil naziv zlatarskega mojstra in s tem dosegel najvišji nivo izobrazbe v zlatarskem poklicu. Imajo široko ponudbo zlatarskih izdelkov za ljubitelje nakita vseh starosti. Izdelujejo predvsem unikatne zlate poročne prstane in drugi ročno izdelan nakit, katerega oblikovalec je najpogosteje prav Ervin. Njihovi izdelki so izdelani iz 14 karatnega zlata, ki je najbolj odporno na kemične in mehanske vplive.
„Današnji čas nikakor ne mremo primerjati z našimi začetki, ko je bilo vse skupaj sila skromno. Seveda še zdaleč ni bilo takšne ponudbe, kot je danes. Začela sem z zelo malo robe, orodja in zalog, a se je počasi vse skupaj vseeno širilo in razvijalo. Seveda so mi tukaj v veliko pomoč bili lokalna skupnost in obrtna zbornica. Takrat sem še bila mlada, komaj 18 let sem bila stara, in so mi vsi pomagali, tako da sem zelo vesela, kajti brez takšne podpore ne bi šlo. Zelo lepo so me sprejeli in zato sem lažje sproti nabavljala nove stroje, materiale ipd., tako da sem lahko lepo živela, sina Ervina izšolala za mojstra zlatarstva, kar me še posebej veseli", se spominja Kapunova svojih začetkov in prvih dvajsetih let delovanja. Tudi sicer se oba Kapunova, tako mama kot sin, nenehno izobražujeta in dopolnjujeta, saj se zavedata, da se na stari slavi ne da živeti. Poleg teoretičnih izobraževanj so jima blizu tudi različni sejmi, kjer se lahko pridobi veliko znanja in pride do novih spoznanj. „Tukaj se najbolje spozna tržišče, zlasti kaj si ljudje želijo, kakšna moda se obeta ipd. In ko vse to spoznaš lahko nabaviš večje zaloge materialov, ob tem sva sedaj dva in lahko veliko več delava", razlaga naša sogovornica, ki dodaja, da se veliko prometa naredi s popravilom nakita.
Kapunovi imajo največ domačih kupcev, ki jima zaupajo in se vračajo. Občasno pride tukaj kakšen sosed z druge strani reke Mure, iz Avstrije, a to poredko. Tudi cene pri njih so dokaj konkurenčne, čeprav se tukaj ne more veliko vplivati, kajti surovina pač ima svojo ceno in je enaka za vse. „V svoji karieri sem spoznala, da ljudje želijo kakovost, tudi če je potrebno malo več plačati. Zato se tega držimo in skušamo stranke pridobiti s kakovostjo", pravi Janja Kapun, ki je že od začetka tudi aktivna članica OOZ Gornja Radgona. Prepričana je, da obrtniki morajo biti povezani, saj tako lažje rešujejo morebitne težave. Janja je ob tem vseskozi tudi med organi zbornice, v raznih odborih, sekcijah in komisijah. Po novem pa je v UO OOZ Gornja Radgona sin Ervin, ki je hkrati tudi podpredsednik Sekcije zlatarjev pri OZS.
Kakorkoli že, Janja Kapun je začela pred štiridesetimi leti, pred dvajsetimi se ji je pridruži sin Ervin, morebiti, bog si ga vedi, mogoče čez naslednjih dvajset let Kapunovo zlatarsko dejavnost prevzame kateri izmed Ervinovih otročkov, sin Enej, ali hčerka Larisa, ali pa morebiti oba. Tako bo tradicija zagotovljena..."Moram priznati, da ob začetku nisem niti sanjala, da bo moja zgodba tako dolga in uspešna, a se je zahvaljujoč našim strankam le zgodilo in še traja. Zato, hvala vsem!" še pristavi naša sogovornica, njen sin Ervin pa kot pravi zlatarski mojster dodaja, kako je prihodnost poklica, v individualni izdelavi nakita. „Vsaki stranki se je potrebno posebej posvetiti in ji izpolniti vse želje. Zato je potrebno visoko osebno znanje, saj drugače ne moreš izpolniti želj svojih kupcev. Ob tem, če sam znaš vse narediti lahko brez težav deluješ. Mislim, da je najslabše če potrebuješ posrednike", pove Ervin.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Zlatarstvo Kapun v Gornji Radgoni deluje že 41. leto