Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Največji upravitelj domov za starejše v Avstriji prepoznal Dosor kot prvo potencialno točko širitve v Sloveniji

 

Mateja Hauser ostaja v vodstvu Dosorja

DOSOR RadenciLastništvo Doma starejših v Radencih (Dosorja) je pred kratkim prevzela skupina SeneCura, največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji. Kakšni so bili razlogi, da je bil vstopna točka v slovenski prostor prav Dosor v Radencih in kakšni so načrti za njegov razvoj v prihodnje, sta na srečanju z novinarji predstavila Anton Kellner, direktor Dosorja in član uprave družbe Senecura, in Mateja Hauser – vodja Dosorja, ki v bodoče ostaja prokuristka družbe. Kot rečeno, Senecura, največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji, ki je pred nedavnim postal 100-odstotni lastnik Dosorja, ima slednjega za vstopno točko v Sloveniji. Tu nameravajo zgraditi mrežo manjših domov in tudi tu napovedujejo, da bodo nastopali s podjetniško filozofijo Blizu ljudem.
Največjo priložnost za vstopno točko je po besedah Antona Kellnerja, člana uprave Senecure, ta videla ravno v Dosorju zaradi kakovostne oskrbe in nege starejših, dobrih delovnih razmer, ugodne lege ter njegovega ugleda v slovenskem prostoru.

Kellner je tudi povedal, da novi lastnik Dosorju omogoča finančno stabilnost, veča gospodarsko učinkovitost ter prinaša specifična znanja in veščine. Do konca leta želijo oboji predvsem spoznati postopke delovanja in procese drug drugega, jih začeti približevati in prepletati. Tudi dolgoletna direktorica Dosorja Mateja Hauser je povedala, da so zadovoljni, ker imajo novega lastnika, saj so potrebovali finančno vzdržnost, ker bi zaradi visokih obveznosti najverjetneje zašli v precejšnje finančne težave. „Izboljšana je kapitalska ustreznost, ocenjujem, da bodo imele boljše možnosti za razvoj storitev družbe, ki bodo povezane v verige in bodo izkoriščale ekonomske učinke, poleg tega pa je Dosor v tem času dosegel vrhunec razvoja storitev in produktov, zato je povezava s tako veliko in evropsko razširjeno skupino zelo dobra priložnost za naš strokovni razvoj in za stanovalce," je poudarila Hauserjeva, kateri se je, enako kot slovenski javnosti, Kellner opravičil zaradi neposrečenega komuniciranja ob prevzemu doma in odločno povedal, da delo Hauserjeve zelo cenijo in da ostaja v dosedanji vlogi, uradno kot vodja - prokurist doma. Direktorji družbe pa so v sodnem registru, tako kot v vseh drugih Senecurinih, trije predstavniki matične družbe.
„Glede na profesionalnost in rezultate Dosorjeve ekipe zagotavljamo, da bo dosedanja direktorica Mateja Hauser s svojo ekipo nadaljevala uspešno delo in skrb za stanovalce," je povedal Kellner, ki dodaja, da filozofija Blizu ljudem predstavlja osnovo za uspešno sožitje med stanovalci, družinskimi člani, osebjem družbe in zaposlenimi, pri čemer je v središču vedno človek, aktivno sodelovanje pa napovedujejo tudi z lokalno skupnostjo in gospodarstvom. Kot je znano je avstrijska skupina Senecura, ki je del francoske skupine Orpea, Dosor kupila od radenske občine in ljubljanske Hete, ki sta imeli v lasti vsaka 50-odstotni delež družbe. Medtem ko je znano, da so za delež radenske občine plačali 1,5 milijona evrov, pa o znesku, ki so ga plačali za Hetin delež oziroma terjatve, ki jih je imela do Dosorja, direktor Senecure in Dosorja Anton Kellner ne govori. Povedal je le, da Dosor danes nima več obveznosti do Hete, ki ji je bil pred prevzemom dolžan 7,6 milijona evrov. Senecura sicer v Avstriji upravlja s 84 ustanovami za zdravstveno nego, oskrbo in varstvo, na Češkem z 19 domovi, precej jih imajo tudi v Švici. Mateja Hauser, dolgoletna direktorica, pod vodstvom katere se je Dosor uveljavil kot prepoznavna blagovna znamka, pravi, bi družba zašla v precejšnje finančne težave, če ne bi prišel strateški partner, s katerim bo lahko po njenem mnenju podjetje izkoristilo tudi ekonomske ugodnosti, ki jih prinaša vpetost v večjo mednarodno skupino, s tem pa bo imela tudi boljše možnosti za razvoj storitev.
Senecura je največji avstrijski ponudnik na področju zdravstvenih, negovalnih in oskrbovalnih storitev, ki jih danes ponujajo že na več kot sto lokacijah. Kot pravi Kellner, želijo na vseh lokacijah čim tesneje sodelovati z lokalno skupnostjo in občinami, zato imajo vsepovsod ustanovljene lokalne družbe za upravljanje, ki po njegovih besedah večino nabave izvršijo v neposredni okolici. „Želimo, da tu ustvarjena kupna moč ostane doma. Gre za lokalni posel za lokalne ljudi," pravi. Vzporedno z vstopom v Dosor bo Senecura, ki je bila kot zasebna družba ustanovljena leta 2004, leta 2014 pa je postala del skupine Orpea, v Sloveniji zgradila še pet domov za starejše, za katere so že dobili koncesije. Tako bodo domovi v Železnikih, Žireh, Pivki, Loški Dolini in Komendi skupno zagotavljali 310 postelj. Za zdaj ne načrtujejo lastniškega vstopa v druge domove za starejše v Sloveniji, a te možnosti v prihodnosti ne izključujejo.
Lastnik Dosorja je že deset let prisoten tudi na Češkem, kjer upravljajo 17 domov za starejše, še šest pa jih gradijo. Tudi njim je članstvo v večji skupini, kot pove Kellner, prineslo številne koristi. „Pred tremi leti v Avstriji še ni bilo klinike, ki bi bila izključno posvečena rehabilitaciji otrok. Pokojninska zavarovalnica je objavila razpis za ustanovitev take institucije, sam pa sem želel, da bi na razpisu uspeli. Vendar o tem nismo imeli znanja, kar sem povedal vodstvu Orpee. Sami imajo v skupini 46 tovrstnih ustanov, ki smo si jih ogledali in na podlagi tega pripravili dober projekt. Klinika danes že leto dni uspešno obratuje v kraju Wildbad Einöd."
Za zdaj bistvenih sprememb ne načrtujejo, prav tako v podjetju ostajajo vsi zaposleni. Dosor ima trenutno koncesijo za 178 postelj in 100 zaposlenih. Kellner pri tem poudarja, da niso finančni investitorji. „Prišli smo, ker želimo tu ostati 500 let in biti s svojimi storitvami blizu ljudem," je karikiral njihov vstop na slovenski trg. Na podlagi mednarodnih izkušenj bodo lahko po besedah Kellnerja, ki je v skupini zadolžen za poslovanje v Švici, Avstriji, Sloveniji in na Češkem, tudi v Sloveniji sčasoma uvedli novosti, pri tem poudarja, da bodo prav tako sami črpali iz izkušenj Dosorja, kjer je oskrba po njegovi oceni na zelo visoki ravni. Tako so v Avstriji prevzeli številne primere dobre prakse, ki so jih v Švici izvajali na področju oskrbovanih stanovanj. Stremijo k temu, da stanovalcem zagotavljajo čim več samostojnosti. Med priljubljenimi aktivnostmi, ki jih izvajajo, je tudi počitniška izmenjava, v okviru katere del stanovalcev in osebja določenega doma krajši čas preživi v drugem domu znotraj skupine.
Po besedah Kellnerja je nastanitev v domovih za starejše v Avstriji za 50 odstotkov dražja kot v Sloveniji, a na vprašanje, ali bodo nastanitev v Dosorju ponujali tudi avstrijskim upokojencem, odgovarja, da to zakonsko ni mogoče, saj bi ti v primeru dlje časa trajajočega bivanja v tujini izgubili dodatek za dolgotrajno oskrbo. Hauserjeva pri tem še izpostavlja, da je bil Dosor, ki deluje od leta 2008, do lani edina tovrstna institucija v državi, ki je poslovala s samo 70-odstotno koncesijo, Kellner pa je poslovanje v takih okoliščinah označil za umetnost.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Največji upravitelj domov za starejše v Avstriji prepoznal Dosor kot prvo potencialno točko širitve v Sloveniji