Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Največji upravitelj domov za starejše v Avstriji prepoznal Dosor kot prvo potencialno točko širitve v Sloveniji

 

Mateja Hauser ostaja v vodstvu Dosorja

DOSOR RadenciLastništvo Doma starejših v Radencih (Dosorja) je pred kratkim prevzela skupina SeneCura, največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji. Kakšni so bili razlogi, da je bil vstopna točka v slovenski prostor prav Dosor v Radencih in kakšni so načrti za njegov razvoj v prihodnje, sta na srečanju z novinarji predstavila Anton Kellner, direktor Dosorja in član uprave družbe Senecura, in Mateja Hauser – vodja Dosorja, ki v bodoče ostaja prokuristka družbe. Kot rečeno, Senecura, največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji, ki je pred nedavnim postal 100-odstotni lastnik Dosorja, ima slednjega za vstopno točko v Sloveniji. Tu nameravajo zgraditi mrežo manjših domov in tudi tu napovedujejo, da bodo nastopali s podjetniško filozofijo Blizu ljudem.
Največjo priložnost za vstopno točko je po besedah Antona Kellnerja, člana uprave Senecure, ta videla ravno v Dosorju zaradi kakovostne oskrbe in nege starejših, dobrih delovnih razmer, ugodne lege ter njegovega ugleda v slovenskem prostoru.

Kellner je tudi povedal, da novi lastnik Dosorju omogoča finančno stabilnost, veča gospodarsko učinkovitost ter prinaša specifična znanja in veščine. Do konca leta želijo oboji predvsem spoznati postopke delovanja in procese drug drugega, jih začeti približevati in prepletati. Tudi dolgoletna direktorica Dosorja Mateja Hauser je povedala, da so zadovoljni, ker imajo novega lastnika, saj so potrebovali finančno vzdržnost, ker bi zaradi visokih obveznosti najverjetneje zašli v precejšnje finančne težave. „Izboljšana je kapitalska ustreznost, ocenjujem, da bodo imele boljše možnosti za razvoj storitev družbe, ki bodo povezane v verige in bodo izkoriščale ekonomske učinke, poleg tega pa je Dosor v tem času dosegel vrhunec razvoja storitev in produktov, zato je povezava s tako veliko in evropsko razširjeno skupino zelo dobra priložnost za naš strokovni razvoj in za stanovalce," je poudarila Hauserjeva, kateri se je, enako kot slovenski javnosti, Kellner opravičil zaradi neposrečenega komuniciranja ob prevzemu doma in odločno povedal, da delo Hauserjeve zelo cenijo in da ostaja v dosedanji vlogi, uradno kot vodja - prokurist doma. Direktorji družbe pa so v sodnem registru, tako kot v vseh drugih Senecurinih, trije predstavniki matične družbe.
„Glede na profesionalnost in rezultate Dosorjeve ekipe zagotavljamo, da bo dosedanja direktorica Mateja Hauser s svojo ekipo nadaljevala uspešno delo in skrb za stanovalce," je povedal Kellner, ki dodaja, da filozofija Blizu ljudem predstavlja osnovo za uspešno sožitje med stanovalci, družinskimi člani, osebjem družbe in zaposlenimi, pri čemer je v središču vedno človek, aktivno sodelovanje pa napovedujejo tudi z lokalno skupnostjo in gospodarstvom. Kot je znano je avstrijska skupina Senecura, ki je del francoske skupine Orpea, Dosor kupila od radenske občine in ljubljanske Hete, ki sta imeli v lasti vsaka 50-odstotni delež družbe. Medtem ko je znano, da so za delež radenske občine plačali 1,5 milijona evrov, pa o znesku, ki so ga plačali za Hetin delež oziroma terjatve, ki jih je imela do Dosorja, direktor Senecure in Dosorja Anton Kellner ne govori. Povedal je le, da Dosor danes nima več obveznosti do Hete, ki ji je bil pred prevzemom dolžan 7,6 milijona evrov. Senecura sicer v Avstriji upravlja s 84 ustanovami za zdravstveno nego, oskrbo in varstvo, na Češkem z 19 domovi, precej jih imajo tudi v Švici. Mateja Hauser, dolgoletna direktorica, pod vodstvom katere se je Dosor uveljavil kot prepoznavna blagovna znamka, pravi, bi družba zašla v precejšnje finančne težave, če ne bi prišel strateški partner, s katerim bo lahko po njenem mnenju podjetje izkoristilo tudi ekonomske ugodnosti, ki jih prinaša vpetost v večjo mednarodno skupino, s tem pa bo imela tudi boljše možnosti za razvoj storitev.
Senecura je največji avstrijski ponudnik na področju zdravstvenih, negovalnih in oskrbovalnih storitev, ki jih danes ponujajo že na več kot sto lokacijah. Kot pravi Kellner, želijo na vseh lokacijah čim tesneje sodelovati z lokalno skupnostjo in občinami, zato imajo vsepovsod ustanovljene lokalne družbe za upravljanje, ki po njegovih besedah večino nabave izvršijo v neposredni okolici. „Želimo, da tu ustvarjena kupna moč ostane doma. Gre za lokalni posel za lokalne ljudi," pravi. Vzporedno z vstopom v Dosor bo Senecura, ki je bila kot zasebna družba ustanovljena leta 2004, leta 2014 pa je postala del skupine Orpea, v Sloveniji zgradila še pet domov za starejše, za katere so že dobili koncesije. Tako bodo domovi v Železnikih, Žireh, Pivki, Loški Dolini in Komendi skupno zagotavljali 310 postelj. Za zdaj ne načrtujejo lastniškega vstopa v druge domove za starejše v Sloveniji, a te možnosti v prihodnosti ne izključujejo.
Lastnik Dosorja je že deset let prisoten tudi na Češkem, kjer upravljajo 17 domov za starejše, še šest pa jih gradijo. Tudi njim je članstvo v večji skupini, kot pove Kellner, prineslo številne koristi. „Pred tremi leti v Avstriji še ni bilo klinike, ki bi bila izključno posvečena rehabilitaciji otrok. Pokojninska zavarovalnica je objavila razpis za ustanovitev take institucije, sam pa sem želel, da bi na razpisu uspeli. Vendar o tem nismo imeli znanja, kar sem povedal vodstvu Orpee. Sami imajo v skupini 46 tovrstnih ustanov, ki smo si jih ogledali in na podlagi tega pripravili dober projekt. Klinika danes že leto dni uspešno obratuje v kraju Wildbad Einöd."
Za zdaj bistvenih sprememb ne načrtujejo, prav tako v podjetju ostajajo vsi zaposleni. Dosor ima trenutno koncesijo za 178 postelj in 100 zaposlenih. Kellner pri tem poudarja, da niso finančni investitorji. „Prišli smo, ker želimo tu ostati 500 let in biti s svojimi storitvami blizu ljudem," je karikiral njihov vstop na slovenski trg. Na podlagi mednarodnih izkušenj bodo lahko po besedah Kellnerja, ki je v skupini zadolžen za poslovanje v Švici, Avstriji, Sloveniji in na Češkem, tudi v Sloveniji sčasoma uvedli novosti, pri tem poudarja, da bodo prav tako sami črpali iz izkušenj Dosorja, kjer je oskrba po njegovi oceni na zelo visoki ravni. Tako so v Avstriji prevzeli številne primere dobre prakse, ki so jih v Švici izvajali na področju oskrbovanih stanovanj. Stremijo k temu, da stanovalcem zagotavljajo čim več samostojnosti. Med priljubljenimi aktivnostmi, ki jih izvajajo, je tudi počitniška izmenjava, v okviru katere del stanovalcev in osebja določenega doma krajši čas preživi v drugem domu znotraj skupine.
Po besedah Kellnerja je nastanitev v domovih za starejše v Avstriji za 50 odstotkov dražja kot v Sloveniji, a na vprašanje, ali bodo nastanitev v Dosorju ponujali tudi avstrijskim upokojencem, odgovarja, da to zakonsko ni mogoče, saj bi ti v primeru dlje časa trajajočega bivanja v tujini izgubili dodatek za dolgotrajno oskrbo. Hauserjeva pri tem še izpostavlja, da je bil Dosor, ki deluje od leta 2008, do lani edina tovrstna institucija v državi, ki je poslovala s samo 70-odstotno koncesijo, Kellner pa je poslovanje v takih okoliščinah označil za umetnost.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Največji upravitelj domov za starejše v Avstriji prepoznal Dosor kot prvo potencialno točko širitve v Sloveniji