Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ob ZD Gornja Radgona že raste Center za krepitev zdravja

( 1 Ocena ) 

Novi prizidek bo izboljšal pogoje za zaposlene in bolnike, med drugim bodo zraven tudi nove ambulante družinske medicine

ZD Gornja Radgona - gradbiščeČeprav je v Gornji Radgoni in okolici kar nekaj gradbišč, predvsem gradijo stanovanja in sanirajo ceste, je trenutno v radgonski občini in tudi širše največje gradbišče, izgradnja Centra za krepitev zdravja (CKZ) oziroma prizidka k Zdravstvenemu domu Gornja Radgona. Delavci Gradbenega podjetja Milan Pintarič iz Spodnje Ščavnice, so s temeljitimi pripravami in začetnimi deli pričeli konec letošnjega junija, sedaj pa so že končana zemeljska dela in prvi obrisi CKZ Gornja Radgona so že vidni. Objekt, na mestu, kjer je doslej bil park, med dosedanjo stavbo ZD in regionalno cesto, bo zgrajen v treh etažah in bo z obstoječim poslopjem povezan s „tunelom". Naložba znaša 1.080.617,10 evrov, investitorji pa so občine – ustanoviteljice: Gornja Radgona, ki je tudi nosilka investicije, Radenci, Apače in Sv. Jurij ob Ščavnici. Del sredstev bo primaknil tudi Zdravstveni dom Gornja Radgona, seveda pa bosta svojo mošnjo odprla tudi Evropska unija in Republika Slovenija.

Ko bo CKZ Gornja Radgona zgrajen, predvidoma pomladi prihodnje leto, bodo pogoji delovanja v tej zdravstveni ustanovi bistveno boljši. Kot nam je povedal direktor ZD Gornja Radgona Jože Primožič, poleg omenjenega centra, bo v novem objektu mesto dobilo še nekaj služb, predvsem pa bodo v prizidku tudi nove ambulante, kar pomeni, da bodo zdravniki „bolj na kupu", saj morajo sedaj nekatere ambulante družinske medicine delovati tudi v sosednjem objektu, kjer domuje Lekarna Špringer. Sedanja investicija je sicer ena največjih, če ne največja v ZD Gornja Radgona, kjer je zaposlenih okoli 130 zdravnikov ter drugega medicinskega in tehničnega osebja, vse od leta 1965, ko je objekt bil zgrajen. Trinajst let pozneje, leta 1978, pa so mimogrede zgradili še prizidek. Vmes je bilo še kar nekaj večjih in manjših investicij, predvsem vzdrževalnih, ureditve fasad, v zadnjih letih pa je kar nekaj sredstev vloženih v energetske sanacije, v okviru katere so zamenjali vsa okna, garažna vrata in namestili žaluzije. Zraven je tudi prišla nova zunanja fasada, tako da znaša prihranek energije na letni ravni okoli 13 tisoč evrov.

Za tekočo naložbo »Izgradnja CKZ«, je občina Gornja Radgona konec leta 2017 uspešno kandidirala na javnem razpisu za izbor operacij »Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih – sklop 2«, ki ga je objavilo Ministrstvo za zdravje. S tem je občina pristopila k izvedbi projekta »Izgradnja CKZ«, kar sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v  programskem obdobju 2014-2020. Ustanoviteljice in solastnice javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Gornja Radgona so Občina Gornja Radgona, Občina Radenci, Občina Apače in Občina Sveti Jurij ob Ščavnici. Po soglasnem dogovoru občin ustanoviteljic bo v njihovem imenu celotno investicijo izvajala Občina Gornja Radgona.
Namen investicije je izgradnja prizidka k obstoječemu ZD Gornja Radgona v treh etažah. V sklopu prizidka bodo urejeni prostori za reševalno službo, pokrito parkirišče, prostori namenjeni splošnim in referenčnim ambulantam, 3. etaža pa  bo pretežno namenjena prostorom za izvajanje preventivnih programov. Zelo pomembna pridobitev v okviru investicije bo tudi dvigalo, ki bo zagotovilo dostop gibalno oviranim osebam do višjih etaž  prizidka ter hkrati do 1. nadstropja obstoječega objekta Zdravstvenega doma. S tem bodo občine ustanoviteljice zagotovile javnemu zdravstvenemu zavodu Zdravstveni dom Gornja Radgona kvalitetno  izvajanje preventivne zdravstvene vzgoje na sedežu zavoda v Gornji Radgoni in njeno širitev še na druge deležnike v lokalni skupnosti, kot so osebe, ki tvegajo socialno izključenost, starejši iz socialno  ogroženih okolij in skupine prebivalstva z večjim tveganjem za kronične bolezni. Hkrati bodo z investicijo pridobljeni tudi ustrezni dodatni prostori za izvajanje primarnega zdravstvenega varstva na  območju občin G. Radgona, Radenci, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici. Investicijski projekt bo Zdravstvenemu domu Gornja Radgona na sedežu zavoda omogočil kontinuirano delovanje integriranega  centra za krepitev zdravja kot samostojne enote v zdravstvenem domu in ključne organizacijske strukture na primarni ravni zdravstvenega varstva za zagotavljanje izvajanja zdravstveno-vzgojnih obravnav, ki je bila vzpostavljena v letu 2018. Gradbena dela so se pričela v mesecu juniju 2019, naložba bo zaključena do konca junija 2020. Celotna ocenjena vrednost investicije v izgradnjo Centra za krepitev zdravja znaša 1.080.617,10 EUR z DDV. V skladu s pogodbo bo investicija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za zdravje sofinancirana v skupni višini največ do 185.802,00  EUR. Preostalo vrednost naložbe bodo sofinancirale občine ustanoviteljice Zdravstvenega doma G. Radgona (po ključu solastniškega deleža) in Zdravstveni dom Gornja Radgona.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Ob ZD Gornja Radgona že raste Center za krepitev zdravja