Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za cilj si je zadal gorski prelaz Mont Blanc

 

Jožef Vöröš z novim izzivom: 100 vzponov v 100-ih dneh za 100 plemenitih ciljev

Jožef VöröšEden izmed slovenskih lastnikov Guinnessovega rekorda, Jožef "Jojo" Vöröš se po sedmih letih ponovno vrača na sceno, kjer bo s svojim monociklom premagoval nove cilje in skušal dosegati nove rekorde. Potem, ko je v minulih letih premagal hudo bolezen, se bo sedaj z monociklom podal novim izzivom nasproti. Z novim projektom bo poizkušal podreti kar deset svetovnih rekordov. Pomurski monociklaš, ki ima na svojem kontu štiri svetovne rekorde, si je zastavil projekt, ki bo imel tudi humanitarno noto. Z izzivom, ki ga je poimenoval „100 vzponov v 100-ih dneh za 100 plemenitih ciljev" želi namreč pomagati otrokom, ki bolehajo za levkemijo.

 

Tudi Vöröšu, večkratnem svetovnem prvaku in Guinnessovem rekorderju, je leta 2007 športno pot prekrižala huda bolezen, saj je zbolel za rakom.

In potem, ko je tega po dveh letih in pol uspešno premagal, se je vrnil še bolj odločen kot kdajkoli. Sedaj se vrača na monocikel, za pripravo na zahteven projekt pa bo potreboval okrog osem mesecev. Prvi od stotih vzponov bo na vrsti 1. maja prihodnje leto, Vöröš pa bo med svojim izzivom poleg Slovenije „obiskal" še Avstrijo, Italijo, Švico, Francijo in Španijo. Glavni cilj pomurskega monociklista pa je vzpon na gorski prelaz Mont Blanca. „Ko sem pred leti izvedel za mojo bolezen, so se moje sanje porušile v trenutku. Toda podobno kot v športu, se tudi v najtežji bitki svojega življenja nisem predal. Pred menoj so tako novi podvigi. Torej, po sedmih letih se ponovno vračam v svet športa s projektom; »100 vzponov v 100-ih dneh za 100 plemenitih ciljev!", pravi Jojo, ki se bo med drugim lotil tudi pisanja knjige, v kateri bo strnil svoje dosežke in opisal svoj boj z boleznijo. Kot je povedal, bo knjiga posvečena tudi Tariku, lansko leto preminulemu otroku, ki je skupaj z Vöröšem ležal v ljubljanskem UKC med opravljanjem kemoterapij.

Ob letošnjem tednu brez avtomobilov je Jožef Vöröš uprizoril vožnjo z monociklom po pomurskih cestah, po progi kjer je dosegel svoj prvi svetovni rekord. Po sami progi (Murska Sobota, Bakovci, Dokležovje, Ižakovci, Beltinci, Lipa, Turnišče, Dobrovnik, Strehovci, Filovci, Bogojina, Tešanovci, Moravske Toplice, Martjanci in Murska Sobota) dolgi 50 km, ki je bila posvečena njegovemu tragično preminulemu prijatelju in maserju Francu Jančarju, so se mu pridružili številni kolesarji, ki so se z njim popeljali vse do cilja, pred murskosoboškim lokalom »Mercedes bar«, kjer je Jojo tudi predstavil projekt: »100 vzponov v 100-ih dneh za 100 plemenitih ciljev!«.

Kdo je pravzaprav Jožef Vöröš?

Je štirikratni svetovni in guinnessov rekorder v monociklizmu. V svoji 25 letni športni karieri je dosegel številne rekorde in hkrati organiziral mnoge humanitarne akcije s katerimi je pomagal bolnim otrokom, revnim, starejšim osebam in invalidnim osebam. Svojo profesionalno pot je sicer začel v rojstni Murski Soboti. Njegovi dosežki, med drugim, so: leta 1994 svetovni rekord s 300 cm visokim monociklom in vpis v Guinnessovo knjigo rekordov sveta v Londonu; leta 1995 je prekolesaril Slovenijo, od Murske Sobote do Portoroža; leta 1996 je postal vice svetovni prvak v hitrostni vožnji z časom 13,56 sekund na progi dolgi 100 m; leta 1997 se je zapeljal s 6,5 m visokim monociklom ter tako dosegel evropski rekord, v sezoni 1999 pa je svoj rekord še popravil z višino 8,5 m; leta 2002 sledi vožnja od Portoroža do Goričkega kjer je sodeloval v prometno preventivni akciji: »Vozniki pozor tudi počasi se daleč pride!«, V sklopu tega projekta je prekolesaril tudi gorski prelaz Vršič; Leta 2004 je dosegel drugi svetovni rekord za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, ko je v 60-metrskem krogu neprestano kolesaril kar 24 ur; istega leta je dosegel še tretji svetovni rekord, ko se je s 120 cm visokim monociklom povzpel čez gorski prelaz Grossglockner s časom 2 uri 36 min; leta 2007 je dosegel četrti svetovni rekord, ko je v 24 urni vožnji prekolesaril kar 280 km in tako premagal takrat 21 let star rekord, ki ga je imel Švicar Stefan Gauler...

„Nekako nepričakovano me je v isti sezoni doletel zelo hladen tuš, zbolel sem za rakom in moje sanje so se v trenutku porušile. Sledile so razne terapije, zdravljenje in boj z boleznijo, kjer pa kot športnik nisem popuščal in se nisem vdal v usodo. S pomočjo prijateljev in predvsem številnih zdravnikov sem premagal nemogoče in tako se mi je ponudila še ena priložnost, ki pa jo bom z velikim podvigom tudi realiziral v sezoni 2014, ko se bom kar 100 dni z monociklom vzpenjal na številne gorske prelaze po Evropi z ciljem na gorskem prelazu Mont Blanc. To je moj zadnji projekt s katerim bom pomagal otrokom, ki bolehajo za levkemijo, prav tako pa bomo 100 otrok popeljali na nepozaben teden počitnic. Podvig nosi tudi posebno težnost, saj bom premagoval gorske prelaze kjer noben ni nižji od 1.500 metrov nadmorske višine (mnv), najvišji pa nekje 4.100 mnv. Ob tem bom poskušal premagati kar 10 svetovnih rekordov v raznih disciplinah (čas vzpona, hitrost vožnje ob vzponu, število obratov, vzpon na najvišji gorski prelaz, prevoženih največ vzponov v 100 dneh, prevoziti 100 vzponov z eno gumo in enakim monociklom, prevoziti vse vzpone brez postanka ob vzpenjanju...)", razlaga Vöröš, ki dodaja, da je vse skupaj povezano tudi z velikimi finančnimi sredstvi.

V okviru projekta ga bo namreč spremljala tudi posebna spremljevalna ekipa, v kateri bodo: zdravnik, maser, vodja ekipe, serviser, kuhar...Seveda bodo zraven tudi mediji, tako domači kot tuji.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Ostali športi Za cilj si je zadal gorski prelaz Mont Blanc