Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Avtoradgona

( 1 Ocena ) 

Delavci v AvtoremontuPrvi zametki poslovanja sistema Arcont segajo v leto 1950. Točno na polovici stoletja je v Gornji Radgoni, ob mejnem prehodu z Avstrijo, nastala Okrajna splošna mehanična delavnica. Takrat je štela vsega skupaj le kakih šest do osem zaposlenih, ki so popravljali motorna vozila. Ker zaradi vedno večjih potreb trga v tesni delavnici kmalu ni bilo več mogoče opravljati vsega dela, je bilo potrebno delavnico razširiti. Zgradili so se novi delovni prostori, s tem pa se je povečalo tudi število novo zaposlenih delavcev. Podjetje je takrat že popravljalo poljedelske stroje, opravljalo razna ključavničarska dela in podobne obrtne usluge, ki so spadale v okvir avtomehaničnih opravil.

 

Nekaj let kasneje se je AVTOREMONT pričel ukvarjati s servisno službo TAM. To je bil prvi servis za tovornjake TAM na področju okraja Murske Sobote, Čakovca in Varaždina. Potreba po vsakdanjem kruhu za čim več ljudi in zadovoljene stranke so bile povod za širitev dejavnosti. Tako je podjetje predmet svojega poslovanja razširilo še na avtokaroserijo, avtokleparstvo, ličarstvo, tapetništvo, vulkanizacijo in oddelek za polnjenje akumulatorjev. Najmlajša veja dejavnosti pa je bila prevozništvo. Podjetje je z nabavo novega avtobusa omogočilo šolski mladini iz Apaške doline, Gornje Radgone in njene okolice redno obiskovanje osnovnih in srednjih šol v Murski Soboti. Avtobusnih vez pa so se posluževali tudi drugi potniki. Nekaj let kasneje se je Avtoremont pričel ukvarjati izključno s popravili motornih vozil TAM in TOMOS. Njegovi zaposleni so lahko ponosni na dejstvo, da so pripadali enemu izmed redkih podjetij v državi, ki je lahko z lastnimi silami opravilo generalni remont tovornjakov brez sodelovanja kooperantov.Delavci Avtoremonta na popravljenem tovornjakuKo je podjetje obrnilo 22. list v knjigi svojega življenja, torej leta 1972, je dobilo novo ime- AVTORADGONA, po katerem jo še danes pozna veliko ljudi. Takrat se je začel tudi bistveni napredek proizvodnega dela. Prenos proizvodnega programa nadgradenj na vozilih TAM 2000 iz TAM-a Maribor je pomenil za Avtoradgono prvo serijsko proizvodnjo. Široka paleta dejavnosti je botrovala temu, da so v okviru Avtoradgone nastale štiri temeljne organizacije združenega dela, in sicer TOZD Transport, TOZD Avtoservisi, TOZD Proizvodnja nadgradenj in TOZD Proizvodnja bivalnih enot.

Transportna dejavnost firme je obeležena z ustanovitvijo poslovnih enot v Murski Soboti in Lendavi, razvojem transporta s specialnimi vozili v domačem in mednarodnem prevozu, prevzemom del in nalog v integralnem transportu in po letu 1980 z vedno večjim vključevanjem v mednarodne prevoze. Servisna dejavnost firme pa se je razvijala v smeri ožjih specializacij, tako da se je razvil pooblaščen servis za vozila TAM, FAP-MERCEDES, FIAT in IMT.

Leta 1975 je bil izdelan prvi kontejner. V letu 1978 je bila zgrajena nova tovarna za izdelavo bivalnih kontejnerjev. ŽeProstori Avtoradgone na novi lokaciji od vsega začetka je bila vsa skrb posvečena kupcem. Tako so bili na trg plasirani najrazličnejši kontejnerji, od standardnih, varjenih bivalnih kontejnerjev pa vse do razstavljenih bivalnih enot, s katerimi so zajadrali tudi na tuje trge (Irak). Prav izvoz pa je zahteval nenehen razvoj novih bivalnih enot ( za kupce v Siriji je bila npr. izdelana bivalna enota, prilagojena tudi izredno nizkim temperaturam do -57°). Velika oddaljenost nekaterih trgov in s tem povezani visoki transportni stroški so pogojevali razvoj zložljivih bivalnih enot, t.i. transpackov.

Leta 1990 je iz Avtoradgone nastala družba ARCONT, ki je danes sodobno opremljena družba za proizvodnjo bivalnih enot in montažnih objektov. Za potrebe proizvodnje stavbnega pohištva sprva za kontejnerje, kasneje pa za širši individualni trg, je leta 2000 nastala hčerinska družba Arcont IP d.o.o. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja in prodaja oken, vrat in zimskih vrtov iz umetnih mas ter prodaja kovinskega stavbnega pohištva pod blagovno znamko Novoferm.

Nahajate se: MKR Podjetja in ustanove Avtoradgona