Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Avtoradgona

 

Delavci v AvtoremontuPrvi zametki poslovanja sistema Arcont segajo v leto 1950. Točno na polovici stoletja je v Gornji Radgoni, ob mejnem prehodu z Avstrijo, nastala Okrajna splošna mehanična delavnica. Takrat je štela vsega skupaj le kakih šest do osem zaposlenih, ki so popravljali motorna vozila. Ker zaradi vedno večjih potreb trga v tesni delavnici kmalu ni bilo več mogoče opravljati vsega dela, je bilo potrebno delavnico razširiti. Zgradili so se novi delovni prostori, s tem pa se je povečalo tudi število novo zaposlenih delavcev. Podjetje je takrat že popravljalo poljedelske stroje, opravljalo razna ključavničarska dela in podobne obrtne usluge, ki so spadale v okvir avtomehaničnih opravil.

 

Nekaj let kasneje se je AVTOREMONT pričel ukvarjati s servisno službo TAM. To je bil prvi servis za tovornjake TAM na področju okraja Murske Sobote, Čakovca in Varaždina. Potreba po vsakdanjem kruhu za čim več ljudi in zadovoljene stranke so bile povod za širitev dejavnosti. Tako je podjetje predmet svojega poslovanja razširilo še na avtokaroserijo, avtokleparstvo, ličarstvo, tapetništvo, vulkanizacijo in oddelek za polnjenje akumulatorjev. Najmlajša veja dejavnosti pa je bila prevozništvo. Podjetje je z nabavo novega avtobusa omogočilo šolski mladini iz Apaške doline, Gornje Radgone in njene okolice redno obiskovanje osnovnih in srednjih šol v Murski Soboti. Avtobusnih vez pa so se posluževali tudi drugi potniki. Nekaj let kasneje se je Avtoremont pričel ukvarjati izključno s popravili motornih vozil TAM in TOMOS. Njegovi zaposleni so lahko ponosni na dejstvo, da so pripadali enemu izmed redkih podjetij v državi, ki je lahko z lastnimi silami opravilo generalni remont tovornjakov brez sodelovanja kooperantov.Delavci Avtoremonta na popravljenem tovornjakuKo je podjetje obrnilo 22. list v knjigi svojega življenja, torej leta 1972, je dobilo novo ime- AVTORADGONA, po katerem jo še danes pozna veliko ljudi. Takrat se je začel tudi bistveni napredek proizvodnega dela. Prenos proizvodnega programa nadgradenj na vozilih TAM 2000 iz TAM-a Maribor je pomenil za Avtoradgono prvo serijsko proizvodnjo. Široka paleta dejavnosti je botrovala temu, da so v okviru Avtoradgone nastale štiri temeljne organizacije združenega dela, in sicer TOZD Transport, TOZD Avtoservisi, TOZD Proizvodnja nadgradenj in TOZD Proizvodnja bivalnih enot.

Transportna dejavnost firme je obeležena z ustanovitvijo poslovnih enot v Murski Soboti in Lendavi, razvojem transporta s specialnimi vozili v domačem in mednarodnem prevozu, prevzemom del in nalog v integralnem transportu in po letu 1980 z vedno večjim vključevanjem v mednarodne prevoze. Servisna dejavnost firme pa se je razvijala v smeri ožjih specializacij, tako da se je razvil pooblaščen servis za vozila TAM, FAP-MERCEDES, FIAT in IMT.

Leta 1975 je bil izdelan prvi kontejner. V letu 1978 je bila zgrajena nova tovarna za izdelavo bivalnih kontejnerjev. ŽeProstori Avtoradgone na novi lokaciji od vsega začetka je bila vsa skrb posvečena kupcem. Tako so bili na trg plasirani najrazličnejši kontejnerji, od standardnih, varjenih bivalnih kontejnerjev pa vse do razstavljenih bivalnih enot, s katerimi so zajadrali tudi na tuje trge (Irak). Prav izvoz pa je zahteval nenehen razvoj novih bivalnih enot ( za kupce v Siriji je bila npr. izdelana bivalna enota, prilagojena tudi izredno nizkim temperaturam do -57°). Velika oddaljenost nekaterih trgov in s tem povezani visoki transportni stroški so pogojevali razvoj zložljivih bivalnih enot, t.i. transpackov.

Leta 1990 je iz Avtoradgone nastala družba ARCONT, ki je danes sodobno opremljena družba za proizvodnjo bivalnih enot in montažnih objektov. Za potrebe proizvodnje stavbnega pohištva sprva za kontejnerje, kasneje pa za širši individualni trg, je leta 2000 nastala hčerinska družba Arcont IP d.o.o. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja in prodaja oken, vrat in zimskih vrtov iz umetnih mas ter prodaja kovinskega stavbnega pohištva pod blagovno znamko Novoferm.

Nahajate se: MKR Podjetja in ustanove Avtoradgona