V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Avtoradgona

 

Delavci v AvtoremontuPrvi zametki poslovanja sistema Arcont segajo v leto 1950. Točno na polovici stoletja je v Gornji Radgoni, ob mejnem prehodu z Avstrijo, nastala Okrajna splošna mehanična delavnica. Takrat je štela vsega skupaj le kakih šest do osem zaposlenih, ki so popravljali motorna vozila. Ker zaradi vedno večjih potreb trga v tesni delavnici kmalu ni bilo več mogoče opravljati vsega dela, je bilo potrebno delavnico razširiti. Zgradili so se novi delovni prostori, s tem pa se je povečalo tudi število novo zaposlenih delavcev. Podjetje je takrat že popravljalo poljedelske stroje, opravljalo razna ključavničarska dela in podobne obrtne usluge, ki so spadale v okvir avtomehaničnih opravil.

 

Nekaj let kasneje se je AVTOREMONT pričel ukvarjati s servisno službo TAM. To je bil prvi servis za tovornjake TAM na področju okraja Murske Sobote, Čakovca in Varaždina. Potreba po vsakdanjem kruhu za čim več ljudi in zadovoljene stranke so bile povod za širitev dejavnosti. Tako je podjetje predmet svojega poslovanja razširilo še na avtokaroserijo, avtokleparstvo, ličarstvo, tapetništvo, vulkanizacijo in oddelek za polnjenje akumulatorjev. Najmlajša veja dejavnosti pa je bila prevozništvo. Podjetje je z nabavo novega avtobusa omogočilo šolski mladini iz Apaške doline, Gornje Radgone in njene okolice redno obiskovanje osnovnih in srednjih šol v Murski Soboti. Avtobusnih vez pa so se posluževali tudi drugi potniki. Nekaj let kasneje se je Avtoremont pričel ukvarjati izključno s popravili motornih vozil TAM in TOMOS. Njegovi zaposleni so lahko ponosni na dejstvo, da so pripadali enemu izmed redkih podjetij v državi, ki je lahko z lastnimi silami opravilo generalni remont tovornjakov brez sodelovanja kooperantov.Delavci Avtoremonta na popravljenem tovornjakuKo je podjetje obrnilo 22. list v knjigi svojega življenja, torej leta 1972, je dobilo novo ime- AVTORADGONA, po katerem jo še danes pozna veliko ljudi. Takrat se je začel tudi bistveni napredek proizvodnega dela. Prenos proizvodnega programa nadgradenj na vozilih TAM 2000 iz TAM-a Maribor je pomenil za Avtoradgono prvo serijsko proizvodnjo. Široka paleta dejavnosti je botrovala temu, da so v okviru Avtoradgone nastale štiri temeljne organizacije združenega dela, in sicer TOZD Transport, TOZD Avtoservisi, TOZD Proizvodnja nadgradenj in TOZD Proizvodnja bivalnih enot.

Transportna dejavnost firme je obeležena z ustanovitvijo poslovnih enot v Murski Soboti in Lendavi, razvojem transporta s specialnimi vozili v domačem in mednarodnem prevozu, prevzemom del in nalog v integralnem transportu in po letu 1980 z vedno večjim vključevanjem v mednarodne prevoze. Servisna dejavnost firme pa se je razvijala v smeri ožjih specializacij, tako da se je razvil pooblaščen servis za vozila TAM, FAP-MERCEDES, FIAT in IMT.

Leta 1975 je bil izdelan prvi kontejner. V letu 1978 je bila zgrajena nova tovarna za izdelavo bivalnih kontejnerjev. ŽeProstori Avtoradgone na novi lokaciji od vsega začetka je bila vsa skrb posvečena kupcem. Tako so bili na trg plasirani najrazličnejši kontejnerji, od standardnih, varjenih bivalnih kontejnerjev pa vse do razstavljenih bivalnih enot, s katerimi so zajadrali tudi na tuje trge (Irak). Prav izvoz pa je zahteval nenehen razvoj novih bivalnih enot ( za kupce v Siriji je bila npr. izdelana bivalna enota, prilagojena tudi izredno nizkim temperaturam do -57°). Velika oddaljenost nekaterih trgov in s tem povezani visoki transportni stroški so pogojevali razvoj zložljivih bivalnih enot, t.i. transpackov.

Leta 1990 je iz Avtoradgone nastala družba ARCONT, ki je danes sodobno opremljena družba za proizvodnjo bivalnih enot in montažnih objektov. Za potrebe proizvodnje stavbnega pohištva sprva za kontejnerje, kasneje pa za širši individualni trg, je leta 2000 nastala hčerinska družba Arcont IP d.o.o. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja in prodaja oken, vrat in zimskih vrtov iz umetnih mas ter prodaja kovinskega stavbnega pohištva pod blagovno znamko Novoferm.

Nahajate se: MKR Podjetja in ustanove Avtoradgona