Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomurski sejem

 

Pomurski sejem na stičišču različnosti

Pomurski sejemPomurski sejem domuje v Gornji Radgoni, mestu ob reki Muri in ob tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Mesto osredišča krajev na severovzhodu Slovenije, ki so že več kot stoletje znani pod imenom Pomurje. Pokrajina, ki obsega ravnine na desnem in levem bregu Mure ter vinorodna gričevja od Radgonsko-Kapelskih do Lendavskih goric in do Goričkega, je izrazito kmetijska, saj je na njenih dobrih 6 odstotkih površine Slovenije več kot 22 odstotkov vseh slovenskih njiv in vrtov ter več kot 11 odstotkov vseh slovenskih vinogradov.Pomurski sejemMesto pod Grajskim gričem je od nekdaj tržno središče za kmetijske pridelke in vino. Sloves Gornje Radgone kot živahnega sejemskega središča širijo sejemska srečanja različnih gospodarskih strok, bistvo vsega pa je kmetijstvo. Poleg mednarodno uveljavljenega Kmetijsko-živilskega sejma to tradicijo bogatijo ocenjevanja različnih pridelkov in izdelkov ter ocenjevanje vin.

 

Gornja Radgona na stičišču Slovenije, Avstrije in Madžarske je mesto različnih sledi, mesto različnih spominov in tradicij, mesto živahnih izmenjav izkušenj in idej. Med mnogimi posebnostmi ji pečat tržne živahnosti in podjetne izzivalnosti daje prav Pomurski sejem. Današnji sejmi presenečajo z obiljem različnosti, ki obiskovalca napolni z neštetimi vtisi. V svoji raznoterosti pa so vendarle zgolj nadaljevanje že stoletja dolgih tradicij. Gornja Radgona je imela že v srednjem veku pomembne tržne privilegije, zlasti v trgovini z vinom. Sicer pa sega prva pisna omemba Radgone kot sejemskega mesta že v leto 1401. Ob koncu 15. stoletja so imeli en tedenski in štiri letne sejme.

V 19. stoletju so nastali iz semnjev sejmi, prireditve v pravem pomenu te besede. Septembra 1877 je bila v Radgoni velika kmetijska razstava, ki jo je po pričevanju takratnega poročevalca v treh dneh obiskalo kar 15 tisoč obiskovalcev. Po 2. svetovni vojni sta gospodarski razcvet Pomurske regije in njen na novo opredeljen pomen v mednarodnem prostoru rodila potrebo po sodobnih sejemskih prireditvah.

Bogata industrijska in kmetijska ponudba se je želela predstaviti domačemu povpraševanju, pa tudi tujemu, predvsem iz avstrijskih in madžarskih regij. Vse večje pa je bilo tudi povpraševanje po blagu za reprodukcijo in široko potrošnjo. V začetku šestdesetih let je zato dozorela zamisel o nadaljevanju sejemske tradicije v Gornji Radgoni.

 

Pomurski sejemŽe prva prireditev Pomurskega sejma leta 1962 je napovedovala možnost, širšega mednarodnega sodelovanja. Na takratno regionalno sejemsko prireditev je prišlo veliko obiskovalcev iz sosednje Avstrije, otvoritve pa se je udeležila močna avstrijska delegacija.

Najprej trdnjava, potlej trg, nato živahno mesto - Radgona je bila zaradi svoje lege na meji med ogrskim kraljestvom in avstrijskim cesarstvom že zgodaj sejemski kraj. Viri jo kot trg omenjajo leta 1265, že dobrih trideset let pozneje pa kot mestno naselbino, kar kaže na živahno gospodarsko življenje. « ... dosedanji Radgonski sejmi so zaradi velikega prometa v gospodarskem oziru Pomurski sejemvažni in čedalje bolj obiskovani. Torej se je nadejati, da bodo tudi novi mesečni sejmi splošno koristili in se jih občestvu priporočuje.« S temi besedami je odločbo Deželne vlade iz leta 1878, ki je odobrila živinske sejme vsak prvi četrtek v mesecu, obrazložil Mestni urad. Na velik promet v gospodarskem oziru so lahko tudi po letu 1945 računali pomurski okrajni sejmi oz. razstave gospodarstva. Pravi razcvet in mednarodni pomen pa je napovedovala odločitev Okrajne zbornice za trgovino in gostinstvo, ki je Radgoni namenila še vlogo gostiteljice obmejnega sejma. Uresničil jo je Pomurski sejem, ki je svojoprvo prireditev odprl leta 1962.

Pomurski sejemV Gornji Radgoni je bila leta 1962 organizirana prva sejemska prireditev pod imenom Pomurski sejem. Enotedensko predstavitev regionalnega gospodarstva je odprl tedanji Pomurski sejempredsednik združene Okrajne zbornice za Pomurje, Joško Slavič, prireditev pa si je ogledalo več kot 35 tisoč obiskovalcev. Čeprav je bil prvi sejem potrošniško usmerjen, je bilo že tedaj mogoče slutiti, da bo igral pomembno vlogo pri krepitvi izmenjave v okviru maloobmejnega blagovnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo. To je napovedovalo tudi veliko število obiskovalcev iz Avstrije.

Pomurski sejemPo dveh potrošniških prireditvah je Pomurski sejem leta 1964 našel svoj pravi cilj v usmeritvi v kmetijstvo. Na 4. sejmu leta 1966 je imela na sejmu pomembno mesto kmetijska mehanizacija, organizirana pa je bila tudi prva razstava in prodaja plemenskih govedi. Leto kasneje je bil prostor za predstavitev kmetijske mehanizacije podvojen, organizirane pa so bile tudi različne oblike izmenjave idej in informacij o tehnologiji. Značaj kmetijskega sejma se je še okrepil v sedemdesetih letih, ko so postale strokovne razstave in posvetovanja njegova razpoznavna stalnica.

 

Pomurski sejemPomurski sejem se je že v prvem desetletju začel razvijati v mednarodno pomembno prireditev. Že leta 1967 je bilo na sejmu 14 odstotkov tujih razstavljalcev. Velika sadjarska razstava v organizaciji Kmetijskega zavoda Maribor je dala sejmu novo podobo. Organizirano je bilo tudi prvo mednarodno posvetovanje o obrambi pred točo. Razvoj sejma, ki je vsakič znova dokazoval svojo mednarodno perspektivnost, je z leti presegel zmogljivosti razstavnih prostorov v središču mesta. Leta 1973 se je sejem preselil na novo lokacijo. Ob tem je dobil tudi novo ime - namesto na Pomurski sejem so obiskovalci prišli na veliki Kmetijsko-živilski sejem.

Pomurski sejemLeta 1975 se je sejem združil s tedanjim Gospodarskim razstaviščem Ljubljana. Izkušeni radgonski organizatorji so v sodelovanju s številnimi strokovnimi ustanovami pripravili program osrednjega slovenskega kmetijsko-živilskega sejma. Na osnovi programa je bila ustanovljena interesna skupnost sejma s pridruženimi kmetijsko-živilskimi podjetji in ustanovami. Pomembno prelomnico v razvoju predstavlja Poslovna enota Pomurski sejem Gornja Radgona, ustanovljena leta 1979. Tričlanska ekipa je v sodelovanju s številnimi Pomurski sejemstrokovnimi sodelavci začela načrtno širiti sejemsko dejavnost, hkrati s tem pa tudi izgradnjo sejemskega prostora in infrastrukture.

 

Radgonske sejemske prireditve so postajale pomembna spodbuda razvoju kmetijstva. Leta 1979 in 1980 sta bila ob Kmetijsko-živilskem sejmu organizirana še sejma Elektroenergetika Pomurski sejemin Elektronika v kmetijstvu. Na Kmetijsko-živilskem sejmu je bilo vse več vsebin, usmerjenih v načrtno spodbujanje kakovosti. Ocenjevanju slovenskih vin, ki je v letu 1980 potekalo že šestič, se je tega leta pridružilo ocenjevanje kakovosti mesa in mesnih izdelkov, leto dni kasneje ocenjevanje kmetijske mehanizacije, leta 1987 pa še ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov.

Leta 1981 je bil prvič organiziran sejem gradbeništva. Tradicijo sprva bienalnega Jugoslovanskega sejma gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo od leta 1995 nadaljuje mednarodni sejem MEGRA. Ob 20-letnici Pomurskega sejma je bil v Gornji Radgoni prvič tudi bienalni mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta. Današnji mednarodni sejem INPAK z Oskarjem za embalažo ob tem nadaljuje tradicije natečaja Trgovinske zbornice Slovenije iz 50 let.

Pomurski sejemSamo šest tednov po osamosvojitveni vojni v Sloveniji odpre svoja vrata 29. Kmetijsko-živilski sejem. Nova država pomeni nov izziv za še kakovostnejšo sejemsko dejavnost in za posodobitev sejmišča v Gornji Radgoni. Pomurski sejem se osamosvoji in si leta 1993 kot delniška družba zastavi nove vizije sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. Uspešno delo pri organizaciji sejmov mu omogoči, da leta 1999 uresniči še enega od svojih pomembnih poslovnih ciljev – odkup sejmišča od družbe Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Leta 2000 mu uspe včlanitev s sejemskimi prireditvami v zvezo mednarodnih sejmov UFI. Vse to ga uvršča ne le med najbolj uveljavljene, temveč tudi med najuspešnejše organizatorje specializiranih sejmov v Sloveniji.

Štiri desetletja uspešnega razvoja dokazujejo prednosti sejmišča, ki je doslej delovalo na obrobju Slovenije v prihodnje pa namerava še izraziteje uveljaviti vlogo stičišča štirih držav – Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Bolj kot razstavišče se namerava tudi v prihodnje uveljavljati kot pomembno prizorišče strokovnih in poslovnih srečanj gospodarstvenikov, strokovnjakov, predstavnikov vladnih in nevladnih institucij. Geografska lega mu daje priložnost za vzpostavljanje pomembnih evropskih povezav, izkušnje in vizije ga postavljajo na mednarodni zemljevid sejemske dejavnosti.

Pomurski sejem15.000 m2 zaprtih razstavnih prostorov, 22.000 m2 zunanjih razstavnih prostorov, 2.680 m2 hlevov za razstavo živine, 10.630 m2 površin za vzorčne nasade, 30.000 m2 parkirnih in drugih površin. To je le nekaj dokazov zmogljivosti, ki jih namerava razvojno usmerjeno podjetje Pomurski sejem še povečevati.

 

Pomurski sejemDo leta 1973 so bili sejmi v radgonskem mestnem središču. Od leta 1974 so na Tratah, kjer je bilo sprva 35.000 m2 površin. Danes jih je že skoraj dvakrat toliko. Med najpomembnejšimi pokazatelji sejemske dejavnosti je število obiskovalcev sejmov. Na radgonskem sejmišču se podatki o obisku zbirajo skladno z modelom mednarodnega Pomurski sejemsejemskega združenja UFI, kar jim daje pravo verodostojnost. Razstavljalci lahko zaradi tega pristopa k spremljanju obiska lažje presojajo pomembnost sodelovanja na prireditvah Pomurskega sejma.

Prostori Pomurskega sejma ponujajo nešteto možnosti prilagajanja najrazličnejšim zahtevam. Pokriti in odprti razstavni prostori, hlevi za razstave živine in površine za vzorčne nasade zajemajo 80.000 m2. S sodobnimi montažnimi halami je mogoče razsežnosti sejma kadarkoli še dodatno spreminjati. Opremo zakupljenih prostorov je mogoče prilagajati željam razstavljalcev. Povsod so na voljo priključki tekoče vode, elektrike in telekomunikacij. Na sejmišču Pomurskega sejma so sodobno urejeno tiskovno središče, sejemski radio, bančni in turistični servis ter zavarovalnica. V času sejma delujejo sejemska recepcija, špedicija, carina, varnostna in zdravstvena služba. Sejmišče omogoča tudi zakup reklamnih površin. Poslovna srečanja, ki so nepogrešljiv del sejemske dejavnosti, je mogoče prirejati v dvoranah Pomurskega sejma z različnimi zmogljivostmi. Dvorane je mogoče zakupiti tudi za raznovrstna srečanja zunaj sejemskih prireditev.

 

Pomurski sejemRazstavni programi, strokovne razstave, ocenjevanja in predavanja so temeljni sklopi Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ki velja za eno najuspešnejših in najodmevnejših sejemskih prireditev v Sloveniji. Sejem, ki s svojo bogato tradicijo slovi tudi daleč prek slovenskih meja, zajema celoten spekter kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije. Razstavni programi prikazujejo vse od semen in sadik, sredstev in materialov v predelavi, sredstev za prehrano rastlin in živali, sredstev za varstvo rastlin ter za zaščito in nego živali do kmetijskih gradenj in opreme, strojev in opreme za živilsko predelavo, kmetijske mehanizacije, raznovrstne opreme za gozdarstvo, lovstvo, ribištvo in čebelarstvo ter novosti na področju živil. Trdna uveljavljenost sejma z izrazito podjetniško naravnanostjo in z mnogimi konkurenčnimi prednostmi privablja razstavljalce in obiskovalce od blizu in daleč. Skozi desetletja je postal pravo informacijsko središče, ki ponuja odličen razgled nad stanjem v kmetijstvu in živilski industriji, seznanja s tržnimi priložnostmi, spremembami in novostmi ter omogoča številne priložnosti za mednarodna povezovanja. Širok razgled na razvoj dejavnosti, ki nas hranijo in bogatijo, se iz Gornje Radgone prek domačih in tujih polj, pašnikov, gozdov in goric že desetletja razteza na vse strani ...

Pomurski sejemPrepoznavna odlika Kmetijsko-živilskega sejma je spremljevalni strokovni program. Poleg predstavitev mnogih vladnih, gospodarskih in izobraževalnih ustanov iz Slovenije in drugih evropskih držav so stalnice sejma strokovne razstave živine ter vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje. Sejem vsako leto gosti strokovna predavanja, posvetovanja in okrogle mize mednarodne strokovne javnosti z aktualnimi temami iz različnih kmetijskih panog. Poseben pomen mu dajejo uveljavljena strokovna ocenjevanja izdelkov v mednarodni konkurenci. Poleg mednarodnega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov ter kmetijske mehanizacije je posebna pozornost namenjena tudi ocenjevanju vin.

Pomurski sejemDejavnost, ki jo predstavlja in promovira Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, se dotika življenja slehernega posameznika. Čeprav je sejem še posebej zanimiv za poslovne obiskovalce, ki so na kakršenkoli način povezani s kmetijstvom in živilstvom na področju pridelave, industrije, trgovine, storitvenih dejavnosti in izobraževanja, je s svojim bogatim spremljevalnim programom privlačen tudi za vse druge obiskovalce. Prodaja blaga široke potrošnje, kulturne, zabavne in športne prireditve ter raznovrstne razstave dajejo dovolj možnosti za sejemsko doživetje.

Pomurski sejemAmbicije Kmetijsko-živilskega sejma so usmerjene v kakovost, mednarodno primerljivost in povezovanje ter so podkrepljene z njegovim članstvom v mednarodni zvezi sejmov UFI. S predstavljanjem številnih projektov in dejavnosti omogoča srečevanja idej. ki se bodo v prihodnje povezovale in uveljavljale v konkurenčnem evropskem prostoru. Izmenjava znanja in izkušenj ter sklepanje poslovnih vezi, ki ju omogoča Kmetijsko-živilski sejem, sta lahko odlična osnova za prihodnji razvoj.

Na sejmu, ki je vsako leto zadnji teden v avgustu, se v povprečju predstavi 1500 razstavljalcev, ogleda pa si ga 155.000 obiskovalcev. Predstaviti, videti, kupiti, prodati, spoznati, predvsem pa skleniti dobra poslovna zavezništva – to so cilji sodelujočih, ki prihajajo na sejem iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske ter drugih evropskih držav.

Tradicionalna povezanost sejma z Gornjo Radgono se kaže v živahnem utripu tako na sejmu kot v mestu. Sejem s svojimi vsebinami bogatijo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gospodarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, obe slovenski univerzi, kmetijske in gospodarske zbornice evropskih držav ter mnoge druge strokovne institucije.

Dobrodošli!

Pomurski sejem

Pomurski sejem že od nekdaj živi v harmoniji s kraji in ljudmi ob presenetljivi Muri. Tu, kjer se stikajo vinorodni griči z ravnicami polj, za katera se zdi, da se zgubljajo v neskončnosti, je zraslo sejemsko mesto neštetih doživetij. V vsakem času drugačna pokrajina, z vsakim sejmom na drugačen način živahna Gornja Radgona, vsakemu obiskovalcu na svoj način privlačne posebnosti vabijo ne le k spoznanjem, ki jih prikazujejo razstavišča Pomurskega sejma, temveč tudi k naravnim in kulturnim znamenitostim pokrajine. Pomurje slovi po svetovno znanih vrelcih zdravilnih voda, po odličnih vinih in peninah, po mlinih in brodih na Muri, po štorkljah, ki se vsako leto vračajo v kraje gostoljubnih ljudi, in po mnogih drobnih presenečenjih, ki čakajo, da jih odkrijete na svoj način. Pozdravljeni in na svidenje v Gornji Radgoni!

Nahajate se: MKR Podjetja in ustanove Pomurski sejem