Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Penzija in depresija

 

Zanimiva izkušnja našega bralca

Slavica MencingerPred dvema letoma sem postal upokojenec. Ta dogodek sem nestrpno pričakoval in se ga že vnaprej veselil. Pri vseh ljudeh pa ni tako, saj se nekateri tega kar malo bojijo. Žal se je tudi v mojem primeru zasukalo drugače kot sem si želel. Moja firma je šla v stečaj in ostal sem brez službe, ko mi je do upokojitve manjkalo le še sedemindvajset dni. Ti dnevi so bili zame zelo stresni, a se je k sreči na koncu vse uredilo. Postal sem upokojenec, vendar tudi to novo življenjsko obdobje ni bilo čisto tako kot sem si ga predstavljal.

Ni bilo le ''uživancije'' v obliki poležavanja ob dobri hrani in pijači, saj nas telo samo v tem obdobju opozarja, da moramo narediti nekaj tudi za svoje zdravje. Slednjega sem tudi sam postavil na prvo mesto in se odločil za nordijsko hojo. Vsak dan sem prehodil 12 kilometrov, včasih tudi dvajset in več. Dobil sem občutek, da sem kot nekakšen Forest Gump. Priznam, da je bilo od začetka naporno in včasih bi najraje kar odnehal. Vendar so se sčasoma začeli kazati prvi pozitivni rezultati mojega vztrajanja.
Na tehtnici so se pričele kazati manjše številke, pa tudi trebuh je začel postajati manjši. Še na pasu sem moral narediti nove luknje. Kljub temu, da sem začel pridobivati kondicijo, pa sem še vedno imel težave s križem. Moja zdravnica mi je priporočala telovadbo. Začel sem obiskovati telovadne vaje, ki jih je zdravstveni dom, enkrat na teden, organiziral v telovadnici osnovne šole. Sčasoma so bolečine postajale manjše in počutje je bilo boljše. Pri telovadbi sem izvedel, da zdravstveni dom organizira tudi delavnice o depresiji. Ker sem imel z depresijo v preteklosti že kar nekaj težav, sem se prijavil. Veste, boj z depresijo je kot, da bi bil na fronti – dokler sovražnika ne poznaš, se ne moreš boriti proti njemu. Šele ko dobiš o njem osnovne podatke se boj lahko začne. V delavnicah je bilo od začetka kar nekoliko mučno in boleče, saj nobeno brskanje po starih ranah ni ravno prijetno. Kaj kmalu pa smo se udeleženci delavnic spoznali in med nami ter voditeljico je stekel odkrit in prijeten pogovor. Vsako naše srečanje smo podaljšali kar krepko čez za to predviden čas. Naši pogovori so me pripeljali do razmišljanja o tem, da depresija ni nekaj katastrofalnega in brezizhodnega. V našem primeru je bila celo povezovalni faktor, saj smo bili v skupini ljudje zelo različnih profilov (upokojenci, delavci, gospodinje, ekonomisti, literati, pesniki, slikarji, kmetje,...).
Zame je bila to kar lepa in zanimiva izkušnja. Drug drugemu smo pomagali s svojimi izkušnjami in nasveti. Na koncu sem bil kar malo ponosen, ko sem prišel do zaključka, da ZMOREM! Zmorem se boriti proti kilogramom, zmorem se boriti prosti depresiji in zmorem nekaj narediti za svoje zdravje.
Na koncu bi se rad od srca zahvalil osebju ZD Gornja Radgona, predvsem pa voditeljici gospe Slavici Mencinger. Lepo je ko spoznaš, da so okrog tebe ljudje, ki so ti pripravljeni pomagati. Zaradi njih naša prihodnost izgleda lepše.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Pohvale in graje Penzija in depresija