Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kdaj bo zaživel Pomurski vodovod?

 

Ministra Bogovič in Žerjav o oskrbi s pitno vodo 

Studenec GrabonošMinister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav sta se sestala s predstavniki nekaterih pomurskih občin (Črenšovci, Gornji Petrovci, Ljutomer) in vodji projektov na temo „Oskrba s pitno vodo Pomurja“.

Gre za izjemno pomembno tematiko, saj smo čedalje pogosteje priče pomanjkanju kakovostne pitne vode, a žal lokalni politični veljaki ali nočejo ali ne znajo zadevo rešiti v prid svojih občanov. Projekt oskrbe s pitno vodo v Pomurju je Slovenija načrtovala v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013. Glede na to, da se obdobje izteka, sta se ministra na tokratnem sestanku seznanila s stanjem priprave projektne dokumentacije in ključnimi aktivnostmi, ki jih morajo izvesti občine in ministrstvi.

Projekt oskrbe Pomurja s pitno vodo sodi med večje kohezijske projekte. Skupna vrednost projektov je okrog 140 milijonov evrov. Točen obseg investicij in okvirna vrednost celotnega projekta bo znana ob oddaji končnih vlog za dodelitev sredstev Kohezijskega sklada. Projekt je sicer razdeljen na tri sisteme: A (Lendavski), B (Murskosoboški) in C (Prleški), V Sistemu A so vključene občine: Lendava, Turnišče, Odranci, Kobilje, Črenšovci, Dobrovnik in Velika Polana. Ocenjena vrednost projekta je 40 milijonov evrov. V sistem B so vključene občine: Beltinci, Cankova, Grad, Gornji Petrovci, Puconci, Rogašovci, Moravske Toplice, Murska Sobota, Šalovci, Tišina, Hodoš in Kuzma. Ocenjena vrednost izvajanja projekta v I. fazi (v finančni perspektivi 2007-2013) je 50 milijonov evrov, izvajanje projekta v finančni perspektivi 2014-2020 (II. faza), pa je ocenjeno na 50 milijonov evrov. V sistem C so vključene občine: Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej, Gornja Radgona, Radenci, Križevci, Razkrižje in Apače. Ocenjena vrednost projekta je 50 milijonov evrov.

Predstavniki Sistema A so povedali, da nimajo problemov, ki bi projekt ovirali in poteka tako, kot so ga časovno zastavili. Vlogo za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada bodo ministrstvu poslali prvi teden v maju, vzporedno pa poteka tudi priprava razpisne dokumentacije za gradnjo primarnih in sekundarnih vodov. V Sistemu B je pri izvedbi projekta nekaj časovnega zamika. Na podlagi študije variant, ki bo končana sredi meseca maja, bodo dobili ekonomsko in okoljsko najustreznejšo varianto. Temu bo sledila izvedba projektne dokumentacije in priprava vloge za črpanje kohezijskih sredstev. V Sistemu C računajo, da bodo lahko začeli z gradnjo vodovoda proti koncu letošnjega leta. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo bosta končana meseca maja. Predvidevajo, da bodo do takrat pridobili tudi gradbena dovoljenja. Konec maja bodo imeli narejeno študijo izvedljivosti. Hidrološke raziskave bodo končane meseca junija. Vzporedno pripravljajo še vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev in razpisno dokumentacijo za izvedbo primarnih in sekundarnih vodov.

Da bodo vloge za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada čim hitreje pregledane, usklajene in potrjene, so se dogovorili, da jih bosta ministrstvi pregledovali istočasno. Sočasno pa bodo potekale tudi priprave razpisov za izbiro izvajalcev del. Upajmo le, da ne bo kakšnih pritožb na izbrane izvajalce, saj lahko zadeva samo zastara in mogoče žejne Prekmurce in Prleke pripelje čez vodo...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Kdaj bo zaživel Pomurski vodovod?