Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kljub gospodarski krizi veliko načrtov in naložb v občini Apače

 

Lani vrtec, letos gasilski dom in širokopasovno omrežje   

Franc Pižmoht na tiskovni konferenciV teh toplih pomladnih dnevih je župan občine Apače, Franc Pižmoht, na posebni tiskovni konferenci, ki je potekala v gostilni Zver v Apačah, predstavil kar razgibalno dogajanje v tej najmlajši komuni v Pomurju.

Med drugim je spregovoril o zaključnem računu apaške občine za leto 2011, rebalansu proračuna za leto 2012, planiranih investicijah v letu 2012, projektih v pripravi v letu 2012, področju turistične ponudbe, prireditvah v bližnji prihodnosti v občini Apače, skupnih javnih zavodih občin z območja UE Gornja Radgona, ter še čem. Vsekakor posebej veseli dejstvo, da se v občini Apače, kljub gospodarski krizi načrtuje veliko naložb, kar nekaj pa jih je bilo tudi že realizirano v letu 2011. Gre predvsem za največjo, kot je vrtec, ob tem pa sta napovedani še dve veliki investiciji, najprej gasilski dom v Apačah, nato pa še širokopasovno omrežje.

Kot je dejal Pižmoht je v proračunu občine Apače lani bilo za 4,1 milijona evrov prihodkov in za 4,8 milijona evrov odhodkov, razliko so pokrili z najetjem kredita v višini 720 tisoč evrov, namenjen je bil za izgradnjo nizkoenergijskega vrtca v Apačah. Zaključni račun proračuna za leto 2011 so apaški občinski svetniki sprejeli na svoji aprilski seji. „Leto 2011 je bilo za občino Apače zelo bogato. Primerjava z minulimi leti namreč pokaže, da je bil občinski proračun v preteklosti precej skromnejši, v letih 2009 in 2010 je bil vsakokrat vreden 3,1 milijona evrov. Povečanje je nastalo zlasti s transfernimi prihodki iz evropskih sredstev in državnega proračuna. Transfernih prihodkov je bilo v letu 2009 nekaj manj kot 700 tisoč evrov, leto kasneje le 411 tisoč, lani pa 1,4 milijona evrov. Zanimiva je tudi primerjava investicijskih odhodkov: leta 2009 jih je bilo za 890 tisoč evrov, nato 945 tisoč, lani pa 2,8 milijona evrov. Na odhodkovni strani smo lani za investicijske transferje porabili 58,9 odstotka proračuna, kar je zelo visok delež“, je povedal Franc Pižmoht in dodal, da je zadolžitev občine še vedno pod povprečjem, vendar o najetju novega kredita v občini trenutno ne razmišljajo, saj za velike naložbe računajo predvsem na evropski denar.

Med najpomembnejšimi investicijami v minulem letu je bil poleg izgradnje vrtca (naložba je bila vredna skoraj 2,2 milijona evrov, iz evropskih virov so zanjo zagotovili 944 tisoč evrov) projekt položitve širokopasovnega omrežja. Gre za večletni projekt, za katerega so lani porabili 272 tisoč evrov, letos bodo 112 tisoč evrov, skupno pa je vreden 1,5 milijona evrov. Dober milijon je občina zanj zagotovila iz evropskih virov, razliko pa v projekt, ki se bo zaključil predvidoma prihodnje leto, investira izvajalec (Iskra Sistemi). V preteklem letu so bili v občini posodobljeni trije cestni odseki, za to je bilo namenjenih 140 tisoč evrov. Za izgradnjo pomurskega vodovoda - sistema C, za katerega je v pripravi projektna dokumentacija, so lani namenili 40 tisoč evrov. Položili so krajši odsek vodovoda v Nasovi v dolžini okrog 600 metrov, naložba je bila vredna skoraj 28 tisoč evrov, in krajši odsek kanalizacije v Apačah v podobnem znesku, gre pa za sredstva, zbrana na posebnem računu iz prispevka, ki ga občani plačujejo za odvajanje odpadnih vod. Za pripravo projektne dokumentacije za ureditev kulturnega doma v Apačah so porabili 25 tisoč evrov. Za ureditev knjižnice v Gornji Radgoni, ki je skupna knjižnica vseh občin v radgonski upravni enoti in za katero so bili odkupljeni bivši trgovski prostori, trenutno čakajo na gradbeno dovoljenje, je lani občina Apače za ta projekt porabila 29 tisoč evrov, letos mora zanj zagotoviti 67 tisoč evrov. Za ureditev vaškega centra s športnim igriščem v Mahovcih so lani namenili 23 tisoč evrov za odkup zemljišča, saj občina tam prej ni imela v lasti nobenega zemljišča, da bi ga vaščanom dala na voljo.

Letošnji proračun, ki so ga sprejeli (za dve leti) že lani spomladi, je že bil deležen nekaterih sprememb. Izgradnjo gasilskega doma Apače so namreč iz leta 2013 premaknili v letošnje leto in to je bil tudi glavni razlog za rebalans. Tako so se letos odločili za to naložbo nameniti 244 tisoč evrov, s tem da se še ne bo zaključila v tem letu. Predvideni sta dve fazi gradnje. Prva zajema ureditev pritličnega dela gasilskega doma, tako da lahko po zaključeni prvi fazi pridobimo tudi uporabno dovoljenje in bodo lahko gasilci opremo in vozila preselili tja. Kar se tiče delovanja gasilskega društva, se pravi sestankovanja in drugih aktivnosti, pa jih bodo še vedno lahko opravljali v obstoječem gasilskem domu. Druga faza bi potem bila ureditev mansarde novega gasilskega doma.

Za letos sicer načrtujejo prihodke v višini skoraj 3,9 milijona evrov, kar je za 52 tisoč evrov manj, kot je bilo predvideno po prvotnem proračunu za 2012, odhodkov pa načrtujejo za blizu 4,3 milijona evrov, kar je za 332 tisoč evrov več, kot je bilo sprva zapisano v letošnjem proračunu. Odločili so se, da bodo z ureditvijo občinskih prostorov še nekoliko počakali in ta znesek (28 tisoč evrov) znižali, od tega pa naj bi 26 tisoč evrov namenili drugam. Manjših sprememb so bile deležne še nekatere druge postavke.

Pižmoht se je posebej spomnil dogodka, kjer naj bi jih drugi postavili pred dejstva, sami pa ne nameravajo „delovati protizakonito“, kot je dejal župan. Občina Apače je namreč še vedno v sporu zaradi hitre obnove najetih prostorov glasbene šole v stavbi KZ Radgona; po njihovem mnenju je bila ta odločitev enostranska in predvsem za potrebe Gornje Radgone, saj bi bilo veliko bolje, če bi glasbeno šolo preselili v prazne prostore nekdanje šole Janka Šlebingerja, ki je prav v lasti vseh občin v UE Gornja Radgona, ki pa jih zdaj želijo nameniti za društveno dejavnost. Skupno tudi obnavljajo prostore Ljudske univerze, kjer se pri izdaji dovoljenj prav tako mora upoštevati mnenje vseh občin ustanoviteljic. „Ne more nas nekdo kar postaviti pred dejstvo, da moramo sodelovati pri obnovi. Smo zelo natančna občina, vse načrtujemo, pazimo na svoja sredstva“, je med drugim poudaril župan Pižmoht, ki je še opozoril, da nihče ne sme groziti staršem iz njegove občine s kakšnimi sankcijami. Dodal je tudi, da je Glasbeno šolo GR prijavil ustreznim organom...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Kljub gospodarski krizi veliko načrtov in naložb v občini Apače