Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

»Tvegani rezi v socialne programe nevladnih organizacij«

 

Z Lokalne razvojne fundacije za Pomurje (LRF), katere del je tudi nova dislocirana enota v Gornji Radgoni (pri Študentsko-mladinskem klubu Gornja Radgona), sporočajo, da je Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) 11. maja na vlado in poslance naslovil odprto pismo, v katerem odgovorni med drugim opozarjajo, da bo 34% zmanjšanje sredstev za socialne programe nevladnih organizacij, kot ga predvideva rebalans proračuna, prizadelo predvsem tiste, ki so pomoči najbolj potrebni.

Odmevno javno pismo o »tveganih rezih v socialne programe nevladnih organizacij« so do sedaj povzeli že številni mediji, tudi časnika Delo in Dnevnik, STA, Siol idr.

»Slovenske nevladne organizacije so v zadnjih mesecih večkrat zaskrbljeno opozarjale na previdnost pri krčenju sredstev«, je v pismu zapisal Goran Forbici, direktor CNVOS, in med drugim opozoril, da bi to utegnilo prizadeti razne socialnovarstvene programe v državi, ki nudijo pomoč in svetovanje žrtvam nasilja ter otrokom, mladostnikom in drugim ljudem v stiski; varne hiše in dnevne centre za osebe s težavami v duševnem zdravju, nastanitve za brezdomce, krizne namestitve za žrtve trgovine z ljudmi , SOS telefone …

»Resnično mora torej držati, da se reči v zgodovini ponovijo (vsaj) trikrat, prvič kot tragedija, drugič kot farsa in tretjič kot politična satira«, sta v pismu trenutno stanje komentirala Goran Forbici in Tina Divjak (Vodja zagovorništva CNVOS).

CNVOS ima 8000 zaposlenih in več kot 200 000 prostovoljcev, ki vsakodnevno pomagajo iz stisk in svoj čas in znanje v imenu solidarnosti darujejo pomoči potrebnim. Že res, da bo zmanjšanje proračunskih sredstev za 34% »spodneslo tla« zaposlenim, kakšno škodo bo zaradi tega utrpelo prostovoljstvo, ki se je v zadnjih letih v Sloveniji, spomnimo se samo vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo ipd., izredno razcvetelo, pa bo mogoče videti čez nekaj let. A večina se jih boji, da bo to prineslo upad prostovoljstva in solidarnosti, kolikor ga je sploh še ostalo, saj so NVO edina organizirana oblika, ki se že po definiciji ukvarja z zaposlovanjem prostovoljcev, zbiranjem sredstev in fundacijami, akcijami za ranljive skupine …

Po podatkih iz leta 2009 (Dnevnik, 18. 4.) je v Sloveniji delovalo 22.000 nevladnih organizacij, vendar je takrat Irma Mežnarič (MJU) ugotavljala, da je delež prihodkov nevladnih organizacij v BDP že takrat močno zaostajal za drugimi državami v svetu. Skupni prihodki NVO v letu 2009 so pri nas predstavljali 1,92 odstotka BDP, medtem ko je povprečni delež v državah sveta znašal 4,6 odstotka BDP.

V javnem pismu vladi in poslancem je tudi zapisano, da manj denarja za aktivnosti nevladnih organizacij v prvi vrsti pomeni tudi manj paketov pomoči za ljudi, ki živijo v revščini, manj pomoči za ljudi v duševnih stiskah (telefonsko svetovanje, skupine za samopomoč), manj prostorov za varstvo in delo duševno in telesno prizadetih, manj zbranih donacij, manj zatočišč za žrtve nasilja, manj počitnic za otroke revnih, manj brezplačnih kosil, za ljudi, ki si jih ne morejo več privoščiti in še bi lahko naštevali. A seznam je že predolg, pravijo na CNVOS, in si obenem želijo vsaj, da se v naslednjih mesecih, ob pripravi proračuna za leto 2013, satira ne ponovi in bo zagotovljenih dovolj sredstev za pomoč ljudem, ki jih država in ekonomija na vseh ravneh odrivata.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika »Tvegani rezi v socialne programe nevladnih organizacij«