Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

»Tvegani rezi v socialne programe nevladnih organizacij«

 

Z Lokalne razvojne fundacije za Pomurje (LRF), katere del je tudi nova dislocirana enota v Gornji Radgoni (pri Študentsko-mladinskem klubu Gornja Radgona), sporočajo, da je Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) 11. maja na vlado in poslance naslovil odprto pismo, v katerem odgovorni med drugim opozarjajo, da bo 34% zmanjšanje sredstev za socialne programe nevladnih organizacij, kot ga predvideva rebalans proračuna, prizadelo predvsem tiste, ki so pomoči najbolj potrebni.

Odmevno javno pismo o »tveganih rezih v socialne programe nevladnih organizacij« so do sedaj povzeli že številni mediji, tudi časnika Delo in Dnevnik, STA, Siol idr.

»Slovenske nevladne organizacije so v zadnjih mesecih večkrat zaskrbljeno opozarjale na previdnost pri krčenju sredstev«, je v pismu zapisal Goran Forbici, direktor CNVOS, in med drugim opozoril, da bi to utegnilo prizadeti razne socialnovarstvene programe v državi, ki nudijo pomoč in svetovanje žrtvam nasilja ter otrokom, mladostnikom in drugim ljudem v stiski; varne hiše in dnevne centre za osebe s težavami v duševnem zdravju, nastanitve za brezdomce, krizne namestitve za žrtve trgovine z ljudmi , SOS telefone …

»Resnično mora torej držati, da se reči v zgodovini ponovijo (vsaj) trikrat, prvič kot tragedija, drugič kot farsa in tretjič kot politična satira«, sta v pismu trenutno stanje komentirala Goran Forbici in Tina Divjak (Vodja zagovorništva CNVOS).

CNVOS ima 8000 zaposlenih in več kot 200 000 prostovoljcev, ki vsakodnevno pomagajo iz stisk in svoj čas in znanje v imenu solidarnosti darujejo pomoči potrebnim. Že res, da bo zmanjšanje proračunskih sredstev za 34% »spodneslo tla« zaposlenim, kakšno škodo bo zaradi tega utrpelo prostovoljstvo, ki se je v zadnjih letih v Sloveniji, spomnimo se samo vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo ipd., izredno razcvetelo, pa bo mogoče videti čez nekaj let. A večina se jih boji, da bo to prineslo upad prostovoljstva in solidarnosti, kolikor ga je sploh še ostalo, saj so NVO edina organizirana oblika, ki se že po definiciji ukvarja z zaposlovanjem prostovoljcev, zbiranjem sredstev in fundacijami, akcijami za ranljive skupine …

Po podatkih iz leta 2009 (Dnevnik, 18. 4.) je v Sloveniji delovalo 22.000 nevladnih organizacij, vendar je takrat Irma Mežnarič (MJU) ugotavljala, da je delež prihodkov nevladnih organizacij v BDP že takrat močno zaostajal za drugimi državami v svetu. Skupni prihodki NVO v letu 2009 so pri nas predstavljali 1,92 odstotka BDP, medtem ko je povprečni delež v državah sveta znašal 4,6 odstotka BDP.

V javnem pismu vladi in poslancem je tudi zapisano, da manj denarja za aktivnosti nevladnih organizacij v prvi vrsti pomeni tudi manj paketov pomoči za ljudi, ki živijo v revščini, manj pomoči za ljudi v duševnih stiskah (telefonsko svetovanje, skupine za samopomoč), manj prostorov za varstvo in delo duševno in telesno prizadetih, manj zbranih donacij, manj zatočišč za žrtve nasilja, manj počitnic za otroke revnih, manj brezplačnih kosil, za ljudi, ki si jih ne morejo več privoščiti in še bi lahko naštevali. A seznam je že predolg, pravijo na CNVOS, in si obenem želijo vsaj, da se v naslednjih mesecih, ob pripravi proračuna za leto 2013, satira ne ponovi in bo zagotovljenih dovolj sredstev za pomoč ljudem, ki jih država in ekonomija na vseh ravneh odrivata.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika »Tvegani rezi v socialne programe nevladnih organizacij«