Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

»Tvegani rezi v socialne programe nevladnih organizacij«

 

Z Lokalne razvojne fundacije za Pomurje (LRF), katere del je tudi nova dislocirana enota v Gornji Radgoni (pri Študentsko-mladinskem klubu Gornja Radgona), sporočajo, da je Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) 11. maja na vlado in poslance naslovil odprto pismo, v katerem odgovorni med drugim opozarjajo, da bo 34% zmanjšanje sredstev za socialne programe nevladnih organizacij, kot ga predvideva rebalans proračuna, prizadelo predvsem tiste, ki so pomoči najbolj potrebni.

Odmevno javno pismo o »tveganih rezih v socialne programe nevladnih organizacij« so do sedaj povzeli že številni mediji, tudi časnika Delo in Dnevnik, STA, Siol idr.

»Slovenske nevladne organizacije so v zadnjih mesecih večkrat zaskrbljeno opozarjale na previdnost pri krčenju sredstev«, je v pismu zapisal Goran Forbici, direktor CNVOS, in med drugim opozoril, da bi to utegnilo prizadeti razne socialnovarstvene programe v državi, ki nudijo pomoč in svetovanje žrtvam nasilja ter otrokom, mladostnikom in drugim ljudem v stiski; varne hiše in dnevne centre za osebe s težavami v duševnem zdravju, nastanitve za brezdomce, krizne namestitve za žrtve trgovine z ljudmi , SOS telefone …

»Resnično mora torej držati, da se reči v zgodovini ponovijo (vsaj) trikrat, prvič kot tragedija, drugič kot farsa in tretjič kot politična satira«, sta v pismu trenutno stanje komentirala Goran Forbici in Tina Divjak (Vodja zagovorništva CNVOS).

CNVOS ima 8000 zaposlenih in več kot 200 000 prostovoljcev, ki vsakodnevno pomagajo iz stisk in svoj čas in znanje v imenu solidarnosti darujejo pomoči potrebnim. Že res, da bo zmanjšanje proračunskih sredstev za 34% »spodneslo tla« zaposlenim, kakšno škodo bo zaradi tega utrpelo prostovoljstvo, ki se je v zadnjih letih v Sloveniji, spomnimo se samo vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo ipd., izredno razcvetelo, pa bo mogoče videti čez nekaj let. A večina se jih boji, da bo to prineslo upad prostovoljstva in solidarnosti, kolikor ga je sploh še ostalo, saj so NVO edina organizirana oblika, ki se že po definiciji ukvarja z zaposlovanjem prostovoljcev, zbiranjem sredstev in fundacijami, akcijami za ranljive skupine …

Po podatkih iz leta 2009 (Dnevnik, 18. 4.) je v Sloveniji delovalo 22.000 nevladnih organizacij, vendar je takrat Irma Mežnarič (MJU) ugotavljala, da je delež prihodkov nevladnih organizacij v BDP že takrat močno zaostajal za drugimi državami v svetu. Skupni prihodki NVO v letu 2009 so pri nas predstavljali 1,92 odstotka BDP, medtem ko je povprečni delež v državah sveta znašal 4,6 odstotka BDP.

V javnem pismu vladi in poslancem je tudi zapisano, da manj denarja za aktivnosti nevladnih organizacij v prvi vrsti pomeni tudi manj paketov pomoči za ljudi, ki živijo v revščini, manj pomoči za ljudi v duševnih stiskah (telefonsko svetovanje, skupine za samopomoč), manj prostorov za varstvo in delo duševno in telesno prizadetih, manj zbranih donacij, manj zatočišč za žrtve nasilja, manj počitnic za otroke revnih, manj brezplačnih kosil, za ljudi, ki si jih ne morejo več privoščiti in še bi lahko naštevali. A seznam je že predolg, pravijo na CNVOS, in si obenem želijo vsaj, da se v naslednjih mesecih, ob pripravi proračuna za leto 2013, satira ne ponovi in bo zagotovljenih dovolj sredstev za pomoč ljudem, ki jih država in ekonomija na vseh ravneh odrivata.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika »Tvegani rezi v socialne programe nevladnih organizacij«