„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

»Tvegani rezi v socialne programe nevladnih organizacij«

 

Z Lokalne razvojne fundacije za Pomurje (LRF), katere del je tudi nova dislocirana enota v Gornji Radgoni (pri Študentsko-mladinskem klubu Gornja Radgona), sporočajo, da je Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) 11. maja na vlado in poslance naslovil odprto pismo, v katerem odgovorni med drugim opozarjajo, da bo 34% zmanjšanje sredstev za socialne programe nevladnih organizacij, kot ga predvideva rebalans proračuna, prizadelo predvsem tiste, ki so pomoči najbolj potrebni.

Odmevno javno pismo o »tveganih rezih v socialne programe nevladnih organizacij« so do sedaj povzeli že številni mediji, tudi časnika Delo in Dnevnik, STA, Siol idr.

»Slovenske nevladne organizacije so v zadnjih mesecih večkrat zaskrbljeno opozarjale na previdnost pri krčenju sredstev«, je v pismu zapisal Goran Forbici, direktor CNVOS, in med drugim opozoril, da bi to utegnilo prizadeti razne socialnovarstvene programe v državi, ki nudijo pomoč in svetovanje žrtvam nasilja ter otrokom, mladostnikom in drugim ljudem v stiski; varne hiše in dnevne centre za osebe s težavami v duševnem zdravju, nastanitve za brezdomce, krizne namestitve za žrtve trgovine z ljudmi , SOS telefone …

»Resnično mora torej držati, da se reči v zgodovini ponovijo (vsaj) trikrat, prvič kot tragedija, drugič kot farsa in tretjič kot politična satira«, sta v pismu trenutno stanje komentirala Goran Forbici in Tina Divjak (Vodja zagovorništva CNVOS).

CNVOS ima 8000 zaposlenih in več kot 200 000 prostovoljcev, ki vsakodnevno pomagajo iz stisk in svoj čas in znanje v imenu solidarnosti darujejo pomoči potrebnim. Že res, da bo zmanjšanje proračunskih sredstev za 34% »spodneslo tla« zaposlenim, kakšno škodo bo zaradi tega utrpelo prostovoljstvo, ki se je v zadnjih letih v Sloveniji, spomnimo se samo vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo ipd., izredno razcvetelo, pa bo mogoče videti čez nekaj let. A večina se jih boji, da bo to prineslo upad prostovoljstva in solidarnosti, kolikor ga je sploh še ostalo, saj so NVO edina organizirana oblika, ki se že po definiciji ukvarja z zaposlovanjem prostovoljcev, zbiranjem sredstev in fundacijami, akcijami za ranljive skupine …

Po podatkih iz leta 2009 (Dnevnik, 18. 4.) je v Sloveniji delovalo 22.000 nevladnih organizacij, vendar je takrat Irma Mežnarič (MJU) ugotavljala, da je delež prihodkov nevladnih organizacij v BDP že takrat močno zaostajal za drugimi državami v svetu. Skupni prihodki NVO v letu 2009 so pri nas predstavljali 1,92 odstotka BDP, medtem ko je povprečni delež v državah sveta znašal 4,6 odstotka BDP.

V javnem pismu vladi in poslancem je tudi zapisano, da manj denarja za aktivnosti nevladnih organizacij v prvi vrsti pomeni tudi manj paketov pomoči za ljudi, ki živijo v revščini, manj pomoči za ljudi v duševnih stiskah (telefonsko svetovanje, skupine za samopomoč), manj prostorov za varstvo in delo duševno in telesno prizadetih, manj zbranih donacij, manj zatočišč za žrtve nasilja, manj počitnic za otroke revnih, manj brezplačnih kosil, za ljudi, ki si jih ne morejo več privoščiti in še bi lahko naštevali. A seznam je že predolg, pravijo na CNVOS, in si obenem želijo vsaj, da se v naslednjih mesecih, ob pripravi proračuna za leto 2013, satira ne ponovi in bo zagotovljenih dovolj sredstev za pomoč ljudem, ki jih država in ekonomija na vseh ravneh odrivata.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika »Tvegani rezi v socialne programe nevladnih organizacij«