Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonski občinski svetniki morali razveljaviti spremembe prostorskega akta

 

Hitreje se pogosto ne izplača!

Občinski svetniki Gornja RadgonaPoleg potrditve mnenja, da se Dušan Zagorc lahko znova imenuje za ravnatelja OŠ Gornja Radgona, ter potrditve soglasij za dolgoročni kredit JP Prlekija d.o.o., oz. za povišanje cen storitev pomoči družini na domu, je v ospredju 2. izredne seje radgonskega občinskega sveta bila razveljavitev pomembnega prostorskega akta.

Tukaj se je tudi potrdilo, da se tudi v politiki hitenje pogosto ne izplača. Člani občinskega sveta občine Gornja Radgona so decembra lani po hitrem postopku sprejeli odlok spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, s katerimi so med drugim na območju bivše farme prašičev v Podgradu hoteli po hitrem postopku dopustiti le še turistično-športno dejavnost ali individualno stanovanjsko gradnjo in prepovedati gradnjo ali širitev proizvodnih kmetijskih objektov ali bioplinarne. Takšna je bila tudi želja krajanov Podgrada. Ker se je ena izmed vpletenih strank na ta odlok pritožila je takratno ministrstvo za okolje in prostor občino opozorilo na nepravilnost postopka sprejemanja akta, saj ta ni bil v skladu z zakonodajo s področja urejanja prostora. Ob tem je ministrstvo ugotovilo, da tudi v minulih letih nekatere spremembe istega akta niso bile sprejete v skladu s postopkom, določenim v zakonu, in tudi te je občinski svet sedaj moral razveljaviti. Zato niti ni bilo veliko razprave, le David Roškar se je hudoval nad tistimi, ki so svetnike „zavedli“, da so akt sprejeli nepravilno.

Občina Gornja Radgona bo pri spremembah prostorskega akta, ki se nanaša na območje farme v Podgradu, vztrajala, le da jih bo treba sprejeti po rednem postopku. „Občina bo postopek istih sprememb ponovila po predpisanem postopku, to velja tudi za območje bivše farme v Podgradu“, je dejal župan Anton Kampuš, ki je dodal, da občina nima denarja za nakup nepremičnine v Podgradu, ki jo je v prodajo ponudilo Kmetijstvo Črnci, potem ko so krajani Podgrada izrazili odločno nasprotovanje vnovični vzpostavitvi farme v njihovem kraju, četudi manjše od nekdanje. Kampuš je povedal, da ne gre le za vprašanje nakupa objekta, temveč mora lastnik prevzeti sanacijo celotnega območja farme. Civilno iniciativo, ki so jo pred kratkim vzpostavili krajani Pograda, Kampuš podpira, izraze nasprotovanja farmi pa je prejel, pravi, tudi iz sosednje Avstrije..., a o tem se bo gotovo še veliko slišalo in videlo.

Kot rečeno so radgonski svetniki na izredni seji še podali soglasje javnemu podjetju Prlekija, d.o.o., za najem dolgoročnega kredita v višini največ pol milijona evrov, za dobo največ deset let in brez poroštva občine. Namen najema kredita je ureditev lastnih prostorov tega podjetja, saj ugotavljajo, da najemnina zanje pomeni strošek, ki na dolgi rok ni vzdržen, poleg tega pomeni dodatne stroške in težave trenutno poslovanje na dveh lokacijah. Izračuni so pokazali, da bi v 22 letih, kolikor je amortizacijska doba lastnih prostorov, podjetje z nakupom prostorov prihranilo 442 tisoč evrov. Nekateri svetniki so pogrešali natančnejše podatke o odplačevanju kredita ter izrazili zaskrbljenost, ali ga bo podjetje zmožno odplačevati, kljub temu je sklep dobil podporo občinskega sveta. Pozitivno mnenje so svetniki podali tudi dosedanjemu ravnatelju OŠ Gornja Radgona Dušanu Zagorcu za vodenje šole za prihodnje mandatno obdobje. S tesno večino (8:7) pa so svetniki potrdili predlagano ceno storitve pomoč družini na domu, ki bo višja za 11,4 odstotka. Celotna cena znaša 17,44 evra, zakonska subvencija občine znaša 9,30 evra, cena storitve za neposrednega uporabnika pa 8,14 evra, k temu so svetniki sprejeli še dodatno subvencijo v višini 3,76 evra, kar pomeni končno ceno za neposrednega uporabnika 4,38 evra. Pomisleki svetnikov so se nanašali predvsem na to, da je država tudi na tem področju preložila del bremena na lokalne skupnosti oziroma občane.

Zgodba zase, na isti seji je bilo poročilo župana Kampuša in višjega svetovalca v občinski upravi, Vladimirja Mauka, o stanju slačilnic na TŠC Trate v Gornji Radgoni. In najbrž je vsem svetnikom jasno, da se objekti  v katastrofalnem stanju, in da jih je nujno sanirati. Čeprav imajo enega najsodobnejših športno-rekreacijskih centrov s pestro ponudbo igrišč in igral za mlade in starejše, pa jim manjka tisto najbolj osnovno, kar spada k športu: slačilnice in tuši. Pravzaprav jih imajo, a je pogled nanje več kot žalosten. Slačilnice so stare, nefunkcionalne in nevarne, zato bodo morali v kratkem poskrbeti za gradnjo novih. Ob lepem vremenu je namreč na igriščih dnevno okrog 150 ljudi, največ otrok, in zato so skrbniki objektov upravičeno zaskrbljeni ter opozarjajo, da je uporaba slačilnic in tušev že življenjsko nevarna...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Radgonski občinski svetniki morali razveljaviti spremembe prostorskega akta