Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Socialni demokrati sprejeli resolucijo o zelenem gospodarstvu

 

Na konferenci SD v Murski Soboti spregovoril tudi predsednik Igor Lukšič, ki je med drugim dejal, da Janša napoveduje labodji spev slovenskega novinarstva

Konferenca SDMurska Sobota – Minuli petek zvečer se je v Murski Soboti, na svoji prvi seji po junijskem kongresu stranke, sestal Svet SD za kmetijstvo in okolje, ki ga vodi podpredsednik SD in predsednik Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, mag. Dejan Židan. Svet je za predsednico Odbora za okolje, ki deluje v sestavi sveta, imenoval dr. Marinko Vovk.

Svet predlaga vladi in parlamentu, da pri spreminjanju zakonodaje na področju varne hrane upoštevata priporočila slovenske stroke in zaposlenih, ter ju opozarja, da prehitro in prenagljeno spreminjanje sistema ogroža delovanje enega od učinkovitejših sistemov v Evropi. Ob tem svet opozarja na nujnost uskladitve stroke glede tega vprašanja, in sicer na najvišjem nivoju, primarno na področju izobraževanja.

...hijene, ki manipulirajo z državnim premoženjem je treba nagnati...

Svet prav tako meni, da je stališče vlade, da pogoji za polni prehod na 30 odstotno zmanjšanje emisij niso izpolnjeni in zato te cilje zmanjšuje, nepremišljeno, kar Slovenijo oddaljuje od okoljsko ozaveščene skupine držav in jo postavlja ob bok državam, ki zavirajo napredek EU. To je usodna in nevarna odločitev, zato svet poziva Vlado RS k spremembi tega stališča. Na konferenci, ki so se je udeležili številni vidnejši člani stranke, so med drugim sprejeli resolucijo o zelenem gospodarstvu. „Zeleno gospodarstvo kot surovine za hrano in krmo v industrijski proizvodnji ter pri proizvodnji energije uporablja biološke vire s kopnega in iz morja ter tudi odpadke in pri tem sledi logiki trajnostnega razvoja. Vključuje kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, prehrano, lesarstvo, proizvodnjo celuloze in papirja ter dele kemične, biotehnološke in energetske industrije. Temelji na lokalno-regionalni organizaciji in vključuje domačo delovno silo na zelenih delovnih mestih ter povezuje tradicijo z inovacijami, in to pomeni napredek za širšo družbeno skupnost…“, so zapisali v uvodu resolucije, ki naj bi postala del razvojne strategije stranke. Svoje poglede na omenjeno tematiko pa so podali tudi Franc Pohleven in Franc Lobnik z Biotehniške fakultete UL ter samostojni podjetnik Stojan Habjanič.

Zbrane so nagovorili tudi predsednik stranke Igor Lukšič, predsednik konference Dejan Levanič in gostitelj Dejan Židan, podpredsednik stranke in predsednik strankinega odbora za kmetijstvo in okolje. Lukšič se je v nagovoru dotaknil predvsem dnevnopolitičnih dogajanj in izrazil prepričanje, da je treba obdavčiti finančne transakcije, sam meni, da je stranka v treh mesecih po kongresu postala bistveno močnejša in ima več zaveznikov kot prej. Po besedah Lukšiča bo državni holding omogočil hitro razprodajo državnega premoženja: „Mi smo proti razprodaji državnega premoženja. Socialni demokrati smo za iskanje strateških partnerjev, ki naj izkažejo svojo dobro namero s tem, da podjetja dokapitalizirajo, pripeljejo nove trge, vpeljejo nove logistike, pripeljejo nove kadre, novo znanje, skratka, nujno je, da nekaj novega dodajo. Vlada vabi, da se okrog državnega premoženja smukajo le tisti, ki bi radi vse razgrabili ali z manipulacijo prišli do poceni premoženja. In dobro jih poznamo, kaj bo naslednji korak: delavce bodo odpustili in preprodali ostanke. Takšne hijene je treba nagnati in privabiti resne partnerje. Za to vlado je država samo plen, ki si ga deli s prijatelji in sorodniki…“

Lukšič je tudi dejal, da SD v tem trenutku postaja vse bolj izpostavljena: imajo svojega kandidata za predsednika države, ostajajo stranka z najbolj čisto etično držo, so edini proti razprodaji slovenskega premoženja, s svojimi predlogi intelektualno prednjačijo, imajo najbolj kvalificirano poslansko skupino, imajo od vseh strank največji mednarodni ugled in povezave, in imajo dejavni teren. „Oči slovenske javnosti so zato upravičeno vse bolj uprte v nas. Mi se zavedamo te odgovornosti, zato bomo okrepili utrjevanje infrastrukture, ki je potrebna za utrditev nove levice na Slovenskem. Slovenija rabi široko zavezništvo za nov razvojni korak: tretji pomol, drugi tir, posodobitev železnice, savske elektrarne, tretji koridor, spodbudo lesni industriji, podporo izvoznikom s sredstvi za inovacije in razvoj, delovna mesta za mlade in močan ter kvaliteten javni sektor: izobrazbo in zdravje za vse, ne samo za tiste, ki bi zmogli plačilo visoke šolnine“.

Predsednik SD je dodal, da socialni demokrati v Evropi točno vedo, da morajo demokratizirati trge, ne pa tržiti demokracijo. Finančne transakcije je treba obdavčiti, tako da bo prodaja in nakup denarja izenačena s prodajo in nakupom drugih dobrin. Dokler temu ne bo tako, bodo sloji, ki se ukvarjajo samo s prodajo in nakupom denarja ali finančni špekulanti, vladali svetu. „Mi smo za to, da svetu vlada delo, znanje in ustvarjalnost, ne pa nenadzorovani finančni špekulanti. Zato bomo na ravni Evrope morali narediti večji red pri upravljanju financ, odpravi mehanizmov kazino kapitalizma. Od tu naj bo jasno, da mi te vlade ne podpiramo, ne samo zato, ker so konzervativci, temveč ker so nesposobni in predvsem zato, ker služi prav tem špekulantom, pogoltnežem, in provizitorjem. In ker služi njim, razprodaja Slovenijo, razgrajuje državo in siromaši javni sektor. Ta vlada znižuje ugled in kredibilnost Slovenije pred domačo in tujo javnostjo in dela velike težave slovenskemu gospodarstvu pri navezovanju poslovnih stikov s tujimi partnerji. Ko je bankam šlo dobro, so si delile velike profite, ko jim gre slabo, pa naj bi izgube pokrivala država. Mi nismo za to, da se profiti in vse, kar je dobro, privatizira, izgube in vse, kar je slabo, pa podružblja. Mi smo za to, da se dobro da na razpolago vsem, privatno pa naj ostane tisto, kjer je potrebno tveganje in poseben pogum: in od tu pridobljeni dobiček pa naj se privatizira.

Holding omogoča hitro razprodajo državnega premoženja, narejen je proti interesom ljudi in več generacij, ki smo to premoženje gradili. Njegova postavitev bi naredila dolgoročno škodo Sloveniji, slovenskemu narodu in vsem, ki živimo v Sloveniji. Zato je treba narediti vse, da ta zakon v tej obliki ne bo stopil v veljavo, da bo državno premoženje v službi dvigovanja kvalitete življenja vseh ljudi v tej državi, ne pa da bo končalo v žepih nekaj preprodajalcev...Po sedanji ureditvi se morebitna prodaja opravlja na očeh javnosti in državnega zbora, vlada pa vsiljuje, da se to naredi tajno, na hitro in po plenilskih zakonih: tisti, ki je močnejši, si odtrga največji delež, premoženje se razmesari kot truplo uplenjene živali“.

Po Lukšičevem prepričanju, če so ljudje odločali o simbolnih vprašanjih, kot je oplojevanje žensk, vrstah družin, je gotovo prav, da odločajo tudi o usodi lastnega premoženja v višini 12 milijard evrov. „Odločiti je treba o naši prihodnosti in o prihodnosti rodov, ki prihajajo. Mi smo davnega leta 1997 sodelovali pri pripravi referenduma o denacionalizaciji. Imeli smo prav. Ustavno sodišče je referendum prepovedalo. Tako je desnica lahko izpeljala načrt prenosa lastnine na fevdalne lastnike. Fevdalni lastniki se ne obnašajo po kapitalistični logiki. Ne znajo gospodariti s premoženjem v kapitalističnih razmerah. In tudi zato, da bi reševali enega največjih fevdalnih lastnikov, ki je neupravičeno dobil v roke ogromno premoženje in s tem velikanske apetite po prevzemu Slovenije, je za dokončanje naloge tu holding. Holding in slaba banka sta tu predvsem zato, da rešita velikega fevdalnega lastnika in njegovo ambicijo po obvladovanju Republike Slovenije. Kot v primeru denacionalizacije, gre zdaj ponovno za strateško razvojno vprašanje, za vprašanje o tem, kdo bo v prihodnje odločal o usodi Slovencev in naše države. Frak, talar ali ljudstvo? V tem kontekstu je zato vlada krenila nad medije. Najprej je napovedala padec prihodkov javne RTV, nato je zamenjala dva nadzornika, nato jih je zamenjala še pet, sedaj dviga davek na časopise, menjuje direktorje vodilnih medijskih hiš. Vlada napada svobodo tiska. Kot leta 1990, Janez Janša napoveduje labodji spev slovenskega novinarstva. Plenilstvo in podrejanje, obvladovanje namesto upravljanja. To je ta vlada in zato njenih korakov ne podpiramo“, je med drugim dodal prvi mož SD.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Socialni demokrati sprejeli resolucijo o zelenem gospodarstvu